Zakaj pediatri svetujejo dodajanje vitamina D tudi po dopolnjenem prvem letu starosti?

Urška Simonišek, dr. med, specializantka pediatrije
Znano je, da se vitamin D že po dopolnjenem tednu dni starosti priporoča vsem otrokom in svetuje jemanje do najmanj enega leta po priporočilu pediatrov v odmerku 400 IE na dan, saj je njegova pomembna funkcija jasna. Kako pa je s priporočili in mnenji pediatrov glede jemanja po dopolnjenem prvem letu in zakaj?
Vitamin D po dopolnjenem prvem letu starosti

Vitamine dodajamo, kadar obstajajo dokazi, da so njihove vrednosti zmanjšane in/ali je vzdrževanje določene vrednosti teh vitaminov pomembno za naše zdravje.

Pediatri endokrinologi, ki se ukvarjajo s potrebnimi količinami vitamina D in posledicami njegovega pomanjkanja, svetujejo uporabo vse do odrasle dobe v enakem odmerku kot pri najmlajših, z morebitno prilagoditvijo na telesno težo oz. kadar ima otrok bolezni, ki lahko povečajo potrebo po tem vitaminu (omenjene bodo v nadaljevanju), in kadar s testi dokažemo, da so ravni v krvi nižje od priporočenih.

Več manjših raziskav v različnih evropskih državah je pokazalo razmeroma pogosto pomanjkanje vitamina D pri otrocih in bi bilo glede na to in mnoge predlagane pozitivne učinke dodajanja vitamina D vredno upoštevati predlog pediatrov, da se vitamin D dodaja vsaj do šestega leta starosti, še raje pa vse do odrasle dobe.

Zadostno raven vitamina D je le s hrano pri današnjem življenjskem slogu in tempu težko doseči, zato se priporoča dodajanje s prehranskimi dopolnili.

Več manjših raziskav v različnih evropskih državah je pokazalo razmeroma pogosto pomanjkanje vitamina D pri otrocih in bi bilo glede na to in mnoge predlagane pozitivne učinke dodajanja vitamina D vredno upoštevati predlog pediatrov, da se vitamin D dodaja vsaj do šestega leta starosti, še raje pa vse do odrasle dobe.

Zdravstvene institucije že več let opozarjajo na nevarnost pretiranega sončenja zaradi povečanega tveganja za razvoj kožnega raka, zato otroke na več načinov varujemo pred vplivom škodljivih žarkov, hkrati pa s tem zmanjšamo tudi izpostavljenost ultravijoličnemu valovanju B (UVB), ki sicer zagotavlja nastanek vitamina D v koži. Intenzivnost UVB se spreminja čez dan. Najmočnejša je med 10. in 16. uro, pri zemljepisni širini nad 40 stopinj pa so UVB-žarki najmočnejši med aprilom in oktobrom. Pri nas so ravni vitamina D v jesensko-zimskih mesecih še nižje.

Več evropskih študij je raziskovalo stanje vitamina D v otroški dobi v razvijajočih se in razvitih državah, prav tako so poročali o ponovnem povečanju števila otrok z rahitisom v zadnjih dveh desetletjih v severni Ameriki in Evropi. Študija iz Italije je razkrila visoko pojavnost pomanjkanja vitamina D pri otrocih, predvsem pri novorojencih (do 46,3 %) in pri predšolskih otrocih (med 6 in celo 20 %). Pregledna študija, ki je vključevala več kot 1000 otrok iz devetih evropskih držav, starih med 12,5 in 17, 5 let, je pokazala, da je imelo kar 80 % teh najstnikov ravni vitamina D pod optimalnimi (pod 75 nmol/l).

Zaradi nizkih ravni vitamina D pri novorojenčkih, ki so odvisni od ravni maminega vitamina D med nosečnostjo, se svetuje, da dodatke vitamina D prejema nosečnica, nato pa novorojenček po dopolnjenem tednu starosti. Znano je, da obstaja povezava med ravnijo vitamina D v popkovnični krvi ter tveganjem za okužbe in alergijske bolezni v zgodnjem otroštvu, pojavom ekcema in atopijskega dermatitisa ter astme; rezultatov raziskav sicer še ni dovolj za potrditev teh povezav.

Ravni vitamina D pri otrocih ne testiramo rutinsko, saj dokazov o smiselnosti tega trenutno še ni, raven pa določamo pri otrocih z dejavniki tveganja, kot so rahitis, kronične ledvične in jetrne bolezni, malabsorpcija (npr. cistična fibroza in kronične vnetne črevesne bolezni), debelost, zdravljenje z nekaterimi protiepileptičnimi zdravili ali glukokortikoidi, pa tudi pri nosečnicah in doječih materah (saj so vrednosti pri novorojenčku odvisne od razpoložljivih virov pri materah) ter pri osebah, ki se malo izpostavljajo soncu, in pri temnopoltih.

Zaradi nizkih ravni vitamina D pri novorojenčkih, ki so odvisni od ravni od maminega vitamina D med nosečnostjo, se svetuje, da dodatke vitamina D prejema nosečnica, nato pa novorojenček po dopolnjenem tednu starosti.

Zakaj je vitamin D tako pomemben?

Vitamin D ima pomembno vlogo pri pravilnem razvoju kosti, ob pomanjkanju se lahko razvije rahitis. Pomanjkanje vitamina D (pod 50 nmol/l) pa neposredno ali posredno povezujemo z mnogimi akutnimi in kroničnimi boleznimi, kot so zobni karies v otroški dobi, avtoimunske bolezni, srčno-žilne bolezni, infekcijske bolezni, otroške onkološke bolezni, diabetes tipa 2 in nevrološke bolezni.

Za pravilno rast skeleta bi bilo primerno, da vitamin D otroci prejemajo do končane rasti. Iz metaanalize več študij, pri katerih je bilo vključenih 7400 otrok s prenizkimi ravnimi vitamina D, izhaja, da so otroci, ki so prejemali dodatek vitamina D, manjkrat potrebovali zdravljenje na intenzivnem oddelku, kadar so huje zboleli za boleznijo spodnjih dihal, kot je pljučnica. Raziskav, ki bi nedvoumno potrdile vpliv vitamina D na zdravje otrok, še ni dovolj, zaenkrat pa se predvideva, da bi vzdrževanje zadostne količine vitamina D pri otrocih lahko zmanjšalo število okužb, zato bi bilo dodajanje smiselno v času, ko so pogostejše okužbe dihal.

Vitamin D naj bi imel vpliv na delovanje imunskega sistema, s tem naj bi lahko izboljšal naravno odpornost proti akutnim virusnim (in drugim) okužbam dihal in z zaviranjem pretiranega vnetnega odgovora ublažil njihov potek.

Manjša študija, pri kateri so otroci z različno hudim atopijskim dermatitisom tri mesece prejemali dodatek vitamina D, je pokazala, da se je pri otrocih z blagim in zmernim dermatitisom stanje nekoliko izboljšalo, verjetno prek zmanjšanja vrednosti imunskih celic v krvi. V študijah so ugotovili, da je pomanjkanje vitamina D pogosto pri otrocih z astmo in da bi to lahko pomembno vplivalo na regulacijo imunskih celic pri mladih astmatikih. Ali dodajanje vitamina D lahko zmanjša število poslabšanj astme v praksi, pa še ni znano.

V zadnjem času se je pojavilo tudi več manjših študij, ki raziskujejo povezave med mentalnim zdravjem otrok in mladostnikov in ravnijo vitamina D, ki pa še ne ponujajo dovolj pomembnih rezultatov, da bi pozitiven vpliv vitamina D lahko potrdili.

Pogosto se pojavlja tudi vprašanje, če sta zaradi dodajanja vitamina D možna predoziranje ali hipervitaminoza. Študije so pokazale, da je vitamin D varen za dodajanje.

Na voljo so priporočila za dodajanje vitamina D za celotno populacijo, ki predvidevajo preventivni odmerek za otroke do prvega leta 400 IE, od prvega leta dalje pa je preventivni odmerek 600 IE na dan. Pri otrocih z dokazano hipovitaminozo pa do 1000 IE na dan, vendar naj se starši posvetujejo z izbranim pediatrom ali specialistom, ki spremlja otroka zaradi morebitne kronične bolezni. Pomembno se je tudi zavedati, da so potrebe pri otrocih s prekomerno telesno težo še večje.

Povzetek

Glede na raziskave ima mnogo otrok v Evropi ravni vitamina D pod optimalnimi. Vitamin D je pomemben za pravilen razvoj kosti, ima pa tudi pomemben vpliv na delovanje imunskega sistema. Trenutno raziskujejo morebiten pozitiven vpliv na zmanjšanje obolevanja otrok za okužbami dihal, astmo, atopijskim dermatitisom, avtoimunskimi boleznimi, vpliv na mentalno zdravje, zobni karies, srčno-žilne bolezni, otroške onkološke bolezni, diabetes tipa 2 in mnogo drugih.

Literatura

  1. Callaghan AL, Moy RJ, Booth IW, Debelle G, Shaw NJ. Incidence of symptomatic vitamin D deficiency. Arch Dis Child 2006;91 606–7.
  2. Vierucci F, Del Pistoia M, Fanos M, Gori M, Carlone G, et al. Vitamin D status and predictors of hypovitaminosis D in Italian children and adolescents: a cross-sectional study. Eur J Pediatr 2013;172:1607–17.
  3. Hribar M et al. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients 2020; 12, 1838; doi:10.3390/nu12061838.
  4. González-Gross M, Valtueña J, Breidenassel C, et al. Vitamin D status among adolescents in Euro-pe: the Healthy Lifestyle in Europe by Nutrition in Adolescence study. Brit J Nutr. 2012; 107(05): 755–764.
  5. Holick MF, Binkley NC, Bischoff-Ferrari HA, Gordon CM, Hanley DA, Heaney RP et al. Evaluation, treatment, and prevention of vitamin D deficiency: an Endocrine Society clinical practice guideline. J Clin Endocrinol Metab 2011; 96: 1911–30.
  6. Martineau AR et al. Vitamin D supplementation to prevent acute respiratory infections: individual participant data meta-analysis. Health Technology Assessment 2019; 23(2), 1-43.
  7. Evgen Benedik, Nataša Fidler Mis. Nova priporočila za vnos vitamina D. Zdrav Vestn 2013; 82 supl 1: I-145–5.
  8. Holick M et al. Evaluation, Treatment, and Prevention of Vitamin D Deficiency: an Endocrine Society Clinical Practice Guideline, J Clin Endocrinol Metab 2011; 96: 1911–1930.
  9. J. Peček, A. Soltirovska Šalamon. Vloga vitamina D: od ploda do dojenčka. The role of vitamin D: from the foetus to infancy. Slov Pediatr 2018; 25: 367-376.
  10. Föcker M, Antel J, Ring S, Hahn D, Kanal Ö, Öztürk D, Hebebrand J, Libuda L. Vitamin D and mental health in children and adolescents. Eur Child Adolesc Psychiatry. 2017 Sep;26(9):1043-1066. doi: 10.1007/s00787-017-0949-3. Epub 2017 Feb 8. PMID: 28176022.
  11. Michael F. Holick, Neil C. Binkley, Heike A. Bischoff-Ferrari, Catherine M. Gordon, David A. Hanley, Robert P. Heaney, M. Hassan Murad, Connie M. Weaver, Evaluation, Treatment, and Prevention of Vitamin D Deficiency: an Endocrine Society Clinical Practice Guideline, The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism, Volume 96, Issue 7, 1 July 2011, Pages 1911–1930.

 

back to top