ANTIBIOTIKI IN PREBAVNE TEŽAVE

Zaradi uporabe antibiotikov se v naši črevesni mikroflori zmanjša število bakterij zdrave črevesne mikroflore. Prevladovati pričnejo za antibiotike neobčutljive bakterije, ki pa so škodljive in povzročajo prebavne težave.
Antibiotike ločimo glede na širino delovanja na mikrobe na:
- antibiotike ozkega spektra (ti uničujejo manjše število različnih vrst bakterij)
- antibiotike širokega spektra (ti uničujejo večje število različnih vrst bakterij)
Najpogosteje se prebavne težave pojavijo pri antibiotikih širokega spektra, ki kot aktivno učinkovino vsebujejo:
- amoksicilin,
- amoksicilin in klavulansko kislino,
- klindamicin
- ali pri različnih cefalosporinskih antibiotikih.
Neželeni učinki jemanja antibiotikov
Vsako zdravilo, ne samo antibiotik, ima lahko neželene učinke, ki pa so večinoma blagi in prehodni. Večji ko je spekter delovanja antibiotika, večji je vpliv na črevesno mikrofloro in posledično je večja možnost pojava neugodnih stranskih učinkov. Antibiotiki namreč ne ločijo med slabimi in koristnimi bakterijami, zato lahko porušijo mikrobno ravnovesje v črevesju.
Tako so najpogostejši neželeni učinki pri uporabi antibiotikov večinoma prebavne težave, kot so:
- driska,
- bolečine v trebuhu,
- napihnjenost
- ter posledično slabša odpornost organizma.
To so večinoma blage do zmerne težave, redko pa se lahko pojavijo zelo hude težave – psevdomembranozni kolitis, ki je posledica povečane pojavnosti bakterije Clostridium difficile.
Če so prebavne težave zmerne do hude, včasih bolniki sami predčasno prenehajo z jemanjem antibiotika, kar zmanjša njihovo učinkovitost in hkrati poveča odpornost bakterij proti antibiotikom. Poškodovana črevesna mikroflora pa lahko povzroči tudi razvoj sindroma razdražljivega črevesja.