Pravi čas za dobre bakterije

Sara Šipicki, mag. farm.
Ali ste se kdaj vprašali, kako bi lahko poleg pravilne prehrane in redne telovadbe uravnovesili svojo prebavo in odpravili nekatere prebavne težave? Zagotovo ste se, obstaja pa tudi pravi način za to – uporaba probiotikov. Ti so že v 20. stoletju odprli popolnoma novo področje biomedicine, v katerem nenehno razkrivajo nove ugotovitve, skozi številne študije pa tudi potrjujejo že obstoječe.
Kdaj jemati probiotike

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so probiotiki»živi mikroorganizmi ki, kadar jih jemljemo v zadostni količini, zagotavljajo zdravstvene koristi za gostitelja«. Probiotike pogosto imenujemo tudi dobre ali koristne bakterije.

Črevesna mikrobiota

Naše črevesje je gostitelj bilijonom bakterij, ki se odlikujejo po izjemni raznolikosti. Naziv za te številne bakterije je z eno besedo mikrobiota oziroma črevesna mikrobiota. Možno je, da boste naleteli tudi na naziv mikrobiom, ki pomeni skupni genetski material vseh mikroorganizmov, ki naseljuje naša prebavila.

Naša mikrobiota se bori proti škodljivim bakterijam in služi kot podpora pri zagotavljanju odpornosti proti njim, deluje na imunološki sistem in pomaga pri prebavljanju hrane, vpliva pa tudi na vedenjske in nevrološke funkcije, kar so ugotovili v novejših študijah.

Na bakterije, ki jih imamo v črevesju, lahko vpliva naš življenjski slog. V veliki meri je to prehrana, nato telesna aktivnost, razni virusi in okužbe, ki nas lahko doletijo, pa tudi stres, ki je v današnjem času sopotnik vsakega sodobnega človeka. Zaradi vsega naštetega se zgodijo spremembe v sestavi in raznolikosti črevesnega bioma.

Število bakterij u našem črevesju se lahko zmanjša in povzroči črevesno neravnovesje ter prebavne težave, kot so driska, zaprtje, upočasnjena prebava, napihnjenost in krči ter druge zdravstvene neprijetnosti. Zato je zelo pomembno, da vzdržujemo črevesno ravnovesje, za katero je pomembno pravilno razmerje med koristnimi in škodljivimi bakterijami.

Kdaj priporočajo jemanje probiotikov?

  • Kadar želimo imeti uravnano prebavo
  • Kadar je verjetnost prebavnih težav večja
  • Kadar jemljemo antibiotike
  • Kadar se odpravljamo na potovanje
  • Ob pojavu rotavirusa
  • Kadar nam je prehrana neuravnovešena
  • V starejšem obdobju življenja, kadar je prebava zaradi telesne fiziologije upočasnjena
  • Kadar smo bolj pogosto v stiku z ljudmi v zaprtih prostorih, na primer pozimi, in sicer v šolah, vrtcih, pisarnah in nakupovalnih centrih
  • Kadar se naše prebavne težave pogosto ciklično pojavljajo in ne minejo

Zakaj bi morali jemati probiotike, kadar se zdravimo z antibiotiki?

Antibiotiki so kot dvojno orožje. Njihova naloga je, da uničijo patološke mikroorganizme ali mikrobe, ki so spodbudili bakterijsko okužbo. Vendar niso selektivni, zato bodo poleg slabih spotoma uničili tudi dobre mikrobe v črevesju. To dejanje bo povzročilo neravnovesje črevesne flore in rast neželenih mikroorganizmov.

Da pa se to ne bi zgodilo, vedno priporočajo poleg antibiotika jemati še probiotik, vendar z ustreznim časovnim zamikom. Dobre bakterije iz probiotične kulture bodo tekmovale s škodljivimi bakterijami za mesta u našem črevesju in za hranilne snovi, povečala se bosta število in raznolikost bakterij, zagotovljeno bo nadaljnje ravnovesje in preprečene bodo prebavne težave.

Antibiotiki uničijo tudi dobre bakterije v črevesju, zato se ob antibiotični terapiji priporoča jemanje probiotikov. Ti zagotavljajo ravnovesje v črevesju in preprečijo morebitne prebavne težave.

Sezonskost in prebavne težave

Toplejše in bolj vlažno vreme ter visoke temperature omogočajo lažje razmnoževanje bakterij, zato se prebavne težave, kot je driska, bolj pogosto pojavijo v spomladanskem in poletnem času. Tako je tudi z virusi – pri nekaterih so ugotovili sezonsko pojavnost, drugi pa se pojavijo neodvisno od letnega časa.

Rotavirus

Globalno se zagotovo vsi otroci do svojega petega leta vsaj enkrat okužijo z rotavirusom, ta pa je najbolj pogost povzročitelj akutne infekcijske okužbe pri otrocih, starih od šest mesecev do dveh let. Rotavirus se navadno pojavi v zimskem času, zaradi njega pa lahko zbolijo tudi odrasli.

Drisko in bruhanje spremlja velika izguba tekočine, ki lahko povzroči dehidracijo, zato se priporoča nadomeščanje tekočine in elektrolitov, jemanje potrjeno učinkovite probiotične kulture in dobra higiena z namenom preprečevanja širjenja virusov.

Izberite primerno probiotično kulturo, ki bo ustrezala vsem potrebam telesa.

Potovanja

Ko potujemo, lahko sprememba rutine in vsakdanjih dejavnosti ter prilagajanje na novo prehrano povzročita prebavne težave, zaradi česar se priporoča jemanje probiotične kulture že en teden pred odhodom na potovanje.

Poleg vseh omenjenih indikacij se lahko motena prebava s spremljajočimi težavami, kot so krči in napihnjenost, pojavi pri starejših, in sicer zaradi nekakovostne prehrane, ki jo je težko vzdrževati v ravnovesju v tem pospešenem sodobnem času, tudi zaradi vsakdanje pojavnosti stresnih situacij ob bolj pogostih stikih z ljudmi, čemu ne moremo uiti.

Namen vseh teh težav lahko poimenujemo preprosto uravnovešena prebava, ustrezna rešitev zanjo pa bo vedno probiotik. Probiotične kulture se medsebojno razlikujejo, zato je izjemno pomembno, da previdno izberemo primerno probiotično kulturo, ki bo ustrezala vsem potrebam telesa.

Najbolj raziskan probiotik, ki pomeni dobro, učinkovito in klinično dokazano izbiro za vse zgoraj naštete težave, je ravno Lactobacillus rhamnosus GG. Ob preprostem jemanju enkrat na dan je LGG varen za uporabo tudi šest mesecev.

Izberite pravo pot do regulirane prebave!

Reference:

  1. Probiotics in food: Health and nutritional properties and guidelines for evaluation – FAO Food and Nutrition Paper 85. WHO/FAO, 2006
  2. Chao et al. The seasonality of diarrheal pathogens: A retrospective study of seven sites over three years. PLoS Negl Trop Dis., 2019.
  3. Hasan et al. Factors affecting the composition of the gut microbiota, and its modulation. PeerJ., 2019.
  4. Huey Shi L et al. Beneficial Properties of Probiotics. Trop Life Sci Res., 2016.
  5. Jonathan Cohen, William Powderly, Steven Opal. Infectious Diseases, 2nd volume, 4th edition. Section 8, page 1390. Elsevier, 2016.  
  6. Bae. Prophylactic efficacy of probiotics on travelers’ diarrhea: an adaptive meta-analysis of randomized controlled trials. Epidemiol Health., 2018.
  7. Hilton et al. Efficacy of Lactobacillus GG as a Diarrheal Preventive in Travelers. J Travel Med., 1997.
  8. Capurso. Thirty years of Lactobacillus rhamnosus GG: A Review. J Clin Gastroenterol., 2019.
back to top