Antibiotiki in probiotiki: prvi odstranijo škodljive bakterije, druge naselijo zdrave

Antibiotiki in driska

Jemanju antibiotikov pogosto sledi pojav driske. Antibiotiki zaradi svojega neselektivnega delovanja poleg škodljivih, patogenih bakterij, uničijo tudi dobre bakterije, ki blagodejno vplivajo na zdravje, in ravno sprememba strukture mikrobiote (gre za bakterije, ki naseljujejo neko okolje, v tem primeru črevesje) vodi v razvoj driske.

Da lahko uporaba antibiotikov povzroči razvoj driske, so zabeležili že v 50. letih prejšnjega stoletja, nekaj let po začetku uporabe prvih antibiotikov. Driska se pojavi v 5–49 % primerov jemanja antibiotikov, lahko že ob začetku terapije ali do dva meseca po koncu jemanja antibiotikov. Ta se še posebej pogosto pojavi pri posameznikih, ki jemljejo antibiotike s širšim spektrom delovanja, pri starejših, bolnikih, ki so že dlje časa hospitalizirani, in pri oralnem jemanju antibiotikov.

Probiotiki močno prispevajo k zmanjšanju pojava driske pri antibiotični terapiji

Svetovna zdravstvena organizacija definira probiotike kot “žive mikroorganizme, ki v ustreznih količinah prispevajo k zdravju gostitelja”. Klinične študije so dokazale, da imajo probiotiki pomembno vlogo pri zdravljenju in tudi pri preprečevanju pojava driske ob antibiotični terapiji. 

Eno izmed večjih študij je leta 2017 izvedla raziskovalka Sara Blaabjerg s sodelavci z Univerze v Kopenhagnu. V raziskavi se je osredotočila na analizo pogostosti pojava driske po jemanju antibiotikov pri skupno 3631 preiskovancih. 

Izmed prostovoljcev, ki so hkrati z antibiotiki uživali tudi probiotike, je zgolj 8 % dobilo drisko, ki je trajala v povprečju tri dni, medtem ko je ta odstotek pri prostovoljcih, ki niso uživali probiotikov, znašal 17 % (kar 2x več!), driska pa je v povprečju trajala pet dni. Za še posebej učinkovite so se izkazali probiotiki, ki so vsebovali bakterijo Lactobacillus rhamnosus GG ali kvasovko Saccharomyces boulardii CNCM I-745.

Na kakšen način delujejo probiotiki?

Probiotiki tekmujejo s škodljivimi, patogenimi bakterijami za hranila in življenjski prostor v našem črevesju. Tako po eni strani patogenim bakterijam odžirajo hranila, po drugi strani pa zasedajo mesta v črevesju, ki bi jih sicer zasedle patogene bakterije. Poleg tega lahko probiotiki izločajo t. i. bakteriocine, molekule, ki delujejo protimikrobno proti škodljivim bakterijam in celo zmotijo signalizacijo med patogenimi bakterijami, ki zato ne morejo delovati tako ubrano. Hkrati probiotiki tudi stimulirajo imunski odziv, ki potem še bolj učinkovito deluje proti povzročiteljem bolezni.

Na kaj še moramo biti pozorni pri izbiri in uporabi probiotikov?

Samo kakovostni probiotiki bodo zagotovili blagodejne učinke na telo, zato moramo biti pri nakupu pozorni na več dejavnikov. Najpomembnejši je pravilen izbor probiotika, pri čemer je zelo pomembno, da izberemo ustrezen bakterijski sev.

Bakterije znotraj iste vrste uvrščamo v različne podskupine, t. i. bakterijske seve, ki so običajno označeni s kombinacijo številk in črk. Ravni blagodejnih bakterij se med bakterijskimi sevi razlikujejo. Tako npr. sev Lactobacillus rhamnosus GG (pri čemer je Lactobacillus poimenovanje rodu, rhamnosus poimenovanje vrste in GG poimenovanje seva) preprečuje rotavirusne driske in driske, ki so povezane z jemanjem antibiotikov, atopične dermatitise in okužbe dihal, medtem ko drug bakterijski sev iste vrste, npr. Lactobacillus rhamnosus PB01 (pri čemer je PB01 poimenovanje seva) izboljša gibljivost spermijev in poveča prag bolečine, vendar pa ne prispeva k preprečevanju driske, ki se razvije zaradi jemanja antibiotikov.

Probiotike sestavljajo živi mikroorganizmi in posledično je njihova učinkovitost časovno omejena, saj ti sčasoma odmirajo. Pomembno je, da probiotike kupimo od zanesljivega proizvajalca, čigar izdelki so farmacevtsko preizkušeni, saj bodo slednji zagotovili, da bo zadostno število probiotičnih bakterij preživelo do konca roka uporabe. Moramo biti tudi pozorni, da jih shranimo v skladu z navodili proizvajalca in da upoštevamo rok uporabe, ki je naveden na embalaži.