Zaprtje

Sebastjan Rozman, mag. farm.
Zaprtje je ena izmed najpogostejših prebavnih težav, saj se z analizami ambulantnih obiskov in vprašalnikov ocenjuje, da se s tem stanjem srečuje kar 20 odstotkov prebivalstva.

Vsakdo se kdaj počuti »zaprtega«. To ni noben razlog za preplah, saj za pojavom zaprtja le redko stoji resno bolezensko stanje. Vsekakor pa gre za neprijetno izkušnjo, ki je tesno povezana s kakovostjo življenja tistih, ki se z zaprtjem spopadajo.

(Psihološko) Breme kroničnega zaprtja

Kadar zaprtje preraste v kronično težavo, si lahko popolnoma podredi posameznikovo vsakodnevno življenje, saj ljudje, ki so kronično zaprti, pogosto doživljajo:

  • stalno potrebo po bližini stranišča
  • občutke sramu zaradi narave svoje težave
  • nižjo samozavest
  • duševno izčrpanost

Raziskave ugotavljajo, da posamezniki, ki se kronično borijo z zaprtjem, izkazujejo enak upad kakovosti zdravja, družbenih stikov in duševnega počutja, kot je to značilno za ljudi, ki se spopadajo s hujšimi bolezenskimi stanji, kot so artroza, revmatoidni artritis, kronične alergije ali sladkorna bolezen.

Prav zaradi tega vas vabimo, da se podučite, kaj zaprtje sploh je, zakaj se pojavi, kaj lahko sami storite in kako vam lahko v boju z zaprtjem na pomoč priskočijo probiotiki.

Zaprtje je zelo pogost pojav

Zaprtje je ena izmed najpogostejših prebavnih težav, saj se z analizami ambulantnih obiskov in vprašalnikov ocenjuje, da se s tem stanjem srečuje kar 20 odstotkov prebivalstva. Velja izpostaviti, da zaprtje dvakratpogosteje prizadeneženske kot moške. Še posebej na udaru so nosečnice, zlasti v zadnjih mesecih nosečnosti, ko se zaradi znatnega povečanja delovanja spolnih hormonov in nastanka mehaničnih ovir zaradi sprememb konstitucije telesa zelo pogosto pojavlja ta neprijetna težava.

Na zaprtje pa vpliva tudi starost, saj pojavnost simptomov, povezanih z zaprtjem, s starostjo narašča in je ogromno breme za starostnike. Literatura navaja, da je po šestdesetem letu starosti zaprtih kar dobrih 30 odstotkov ljudi, med katerimi spet prevladuje ženski spol.

Kaj je zaprtje in zakaj se pojavi?

Povprečen čas med opravljanji velike potrebe se med posamezniki zelo razlikuje. Medtem ko je za nekatere popolnoma normalno večkratno dnevno odvajanje blata, pa prebavila drugih optimalno delujejo z odvajanjem blata le nekajkrat na teden.

O zaprtju kot težavi začnemo govoriti:

  • kadar oseba ne more uspešno odvajati blata dlje kot tri zaporedne dni
  • kadar je odvajanje blata oteženo
  • kadar odvajanje blata spremlja bolečina
  • kadar je potrebno prekomerno naprezanje
  • kadar se pojavi občutek nepopolne izpraznjenosti črevesja

V grobem delimo zaprtje na primarno (vzrok ni poznan) in sekundarno (vzrok so bolezni ali jemanje zdravil).

Slika: Shematska razdelitev različnih tipov zaprtja

Velja izpostaviti, da zaprtje dvakrat pogosteje prizadene ženske kot moške.

Primarno zaprtje >

Najbolj pogost tip primarnega zaprtja je zaprtje z normalnim prehodnim časom, kjer se kljub normalni hitrosti prehoda blata skozi debelo črevo bolniki počutijo zaprte. Ta tip zaprtja se pogosto prepleta s sindromom razdražljivega črevesja. Bolniki kot nelagodne občutke največkrat navajajo:

  • napihnjenost
  • bolečine oz. nelagodje v trebuhu
  • trdo blato
  • težavno odvajanje blata

Drugi tip primarnega zaprtja je zaprtje s počasnim prehodnim časom, kjer je (kot ime namiguje) hitrost prehoda blata upočasnjena. Pri teh bolnikih nastopi disfunkcija motorične aktivnosti debelega črevesja, ki je najverjetneje posledica nepravilnosti črevesnega živčevja.Za ta tip zaprtja je še posebej značilen znatno zmanjšan odziv debelega črevesja na zaužitje obroka ali jutranje prebujanje.

Tretji tip primarnega zaprtja so motnje iztrebljanja. Posamezniki, ki se srečujejo s tem tipom, imajo težave pri izločanju blata iz danke. Najverjetnejši vzrok tega je pomanjkanje koordinacije oz. disinergija mišic, ki pri iztrebljanju sodelujejo.

Sekundarno zaprtje >

Sekundarno zaprtje se pojavi kot posledica bodisi bolezni (endokrine in presnovne motnje, kot je zmanjšano delovanje ščitnice) bodisi nastanka ovire (rak debelega črevesja) bodisi jemanja nekaterih zdravil (opiati, antihipertenzivi, antidepresivi, anabolni steroidi) ali se pojavi kot odraz posameznikovega življenjskega sloga (prehrana z malo vlakninami, nezadostna količina zaužitih tekočin, neaktiven življenjski slog).

Kako si pomagati pri zaprtju?

Samozdravljenje zaprtja, ki ga zdravniška stroka navaja kot zdravljenje prve izbire, lahko za olajšanje oz. kot preventivo proti zaprtju izvajamo sami. Takšno samozdravljenje vključuje:

  • prilagoditve v prehrani
  • zadostno pitje tekočine
  • telesno aktivnost
  • uporabo probiotikov
Prilagoditve v prehrani >

Glavna sestavina naše prehrane, ki vpliva na odvajanje blata, so prehranske vlaknine. Posameznikom, ki se srečujejo z zaprtjem, se svetuje prehrana, ki vsebuje vsaj 25 do 30 gramov prehranskih vlaknin na dan. Prehranske vlaknine je treba uvajati počasi in postopoma, saj se na tak način izognemo pojavu neželenih učinkov. Številni zaprti ljudje, predvsem tisti s hkratnim sindromom razdraženega črevesja, poročajo o neželenih učinkih povečanega vnosa prehranskih vlaknin, kot so bolečine v trebuhu, napihovanje in napenjanje, zato se pri uvajanju oz. večanju količine prehranskih vlaknin svetujeta previdnost in samoopazovanje, kako se naše telo na dodane vlaknine odziva.

Kot vir prehranskih vlaknin v boju proti zaprtju se svetuje uživanje pšeničnih otrobov ter polnozrnatih žit, kruha in testenin.

Zadostno pitje tekočine >

Neizpodbitno je zadostna količina vode temelj našega zdravja in dobrega splošnega počutja. Če se počutite zaprte, dnevno spijte dovolj vode, saj je za zdrava in normalno delujoča prebavila potrebna tudi zadostna količina vode. Evropska agencija za varnost hrane v svojih smernicah kot priporočeno dnevno količino vode predlaga vsaj 2 litra za moške in vsaj 1,6 litra za ženske.

Pri posameznikih, ki se spopadajo z zaprtjem in dnevno že zaužijejo predlagano količino vode, ni dokazov, da bi dodatno pitje vodeublažilo oz. odpravilo simptome zaprtja.

Telesna aktivnost >

Telesna aktivnost na splošno blagodejno vpliva na znižanje pojavnosti prebavnih simptomov, povezanih z zaprtjem, in dodatno izkazuje zaščitni (protektivni) učinek pred poslabšanjem teh simptomov. Povečanje telesne aktivnosti je prepoznano kot dober intervencijski korak za izboljšanje zaprtja pri starostnikih, saj se ti gibljejo le še v omejenem obsegu. Po drugi strani pa so dokazi, ki bi za mlajšo populacijo podpirali pozitiven vpliv povečane telesne aktivnosti na zaprtje, precej redki in nedosledni

Študije razkrivajo, da probiotiki izboljšajo čas prehoda hrane oz. njenih razgradnih produktov skozi črevesje in pozitivno vplivajo na konsistenco blata ter tako izboljšajo pogostost odvajanja.

Probiotiki

Študije razkrivajo, da probiotiki izboljšajo čas prehoda hrane oz. njenih razgradnih produktov skozi črevesje in pozitivno vplivajo na konsistenco blata ter tako izboljšajo pogostost odvajanja. S tem probiotikiizkazujejo blagodejne učinke proti številnim simptomom zaprtja.

Nekateri simptomi zaprtja, ki jih uživanje probiotikov dokazano blaži, vključujejo:

  • zmanjšano napihnjenost
  • znatno zmanjšano pogostnost občutka nepopolnega odvajanja
  • znatno zmanjšan pojav trdega blata

Glede na študije je dodatna prednost probiotikov pred običajnimi zdravili proti zaprtju tudi dejstvo, da ne povzročajo znatnih neželenih učinkov.

Zdravila proti zaprtju

Če samozdravljenje zaprtja ne prinese želenih rezultatov, vsekakor priporočamo posvet z osebnim zdravnikom in posvet o prehodu na zdravljenje z zdravili oz. drugo specialistično zdravljenje.

Postopek zdravljenja zaprtja običajno poteka po korakih:

  1. Najprej se izključijo druge bolezni in sekundarni vzroki zaprtja.
  2. Bolniku se svetuje samozdravljenje s prilagoditvami prehrane in življenjskega sloga.
  3. Uvede se zdravljenje z osmotskimi odvajali (polietilen glikol ali laktuloza), sredstvi za mehčanje in oblikovanje blata.
  4. Uvede se prehod z osmotskih na stimulativna odvajala, svečke in/ali klistir (bisakodil ali natrijev pikosulfat).
  5. V skrajnem primeru se za lajšanje najhujših zaprtij uporabi operativni poseg. Kirurško se odstranjujejo tudi prepoznane fizične blokade (tumorji) znotraj debelega črevesja.

 

Viri: 

  1. Black CJ, Ford AC. Chronic idiopathic constipation in adults: epidemiology, pathophysiology, diagnosis and clinical management. Med J Aust. 2018 Jul 16;209(2):86-91. doi: 10.5694/mja18.00241. PMID: 29996755.
  2. Forootan M, Bagheri N, Darvishi M. Chronic constipation: A review of literature. Medicine (Baltimore). 2018 May;97(20):e10631. doi: 10.1097/MD.0000000000010631. PMID: 29768326; PMCID: PMC5976340.
  3. Tack J, Müller-Lissner S, Stanghellini V, Boeckxstaens G, Kamm MA, Simren M, Galmiche JP, Fried M. Diagnosis and treatment of chronic constipation--a European perspective. Neurogastroenterol Motil. 2011 Aug;23(8):697-710. doi: 10.1111/j.1365-2982.2011.01709.x. Epub 2011 May 24. PMID: 21605282; PMCID: PMC3170709.
  4. Dimidi E, Christodoulides S, Fragkos KC, Scott SM, Whelan K. The effect of probiotics on functional constipation in adults: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Am J Clin Nutr. 2014 Oct;100(4):1075-84. doi: 10.3945/ajcn.114.089151. Epub 2014 Aug 6. PMID: 25099542.
back to top