Uporaba antibiotikov pri odraslih – Antibiotiki, prehrana in okrevanje

Vprašanje je, kaj lahko naredimo zase in kako lahko telesu pomagamo v boju proti okužbam? Ko telo napadejo bakterije, se pojavi vnetje, torej vnetni proces, ki je imunski odziv telesa. V tem trenutku lahko telesu v boju proti škodljivim organizmom bistveno pomagamo z izbiro pravih živil.

Slabost, bruhanje, driska in bolečina pogosto vodijo do izgube apetita in zelo slabe prehrane, ki takrat vključuje predvsem kruh ali prepečenec, suhe prigrizke in piškote ter sladke čaje, zato telo ne dobi nujno potrebnih snovi in se še dodatno izčrpa. Poleg tega lahko sladki čaji še poslabšajo drisko, ki se je pojavila zaradi okužbe in/ali zdravljenja z antibiotiki.

Antioksidanti iz hrane močno zmanjšajo oksidativni stres, ki ga povzroča okužba, in spodbujajo nastajanje protiteles IgA, ki so imunski odziv na okužbo. Proantocianidini, polifenoli in nekatera mikrohranila, kot so vitamin C, vitamin E, vitamini skupine B ter cink in magnezij, ohranjajo tkiva, ki so jih poškodovale okužbe in antibiotiki, in pomagajo pri njihovem obnavljanju.

Viri teh hranilnih snovi so predvsem sadje, zlasti jagodičje, kot so robide, maline, borovnice, ribez in aronija, ter zelenolistna zelenjava, kot so solata, špinača, blitva in ohrovt. Ta živila lahko kombiniramo tudi v smutijih, ki jih lahko po malem pijemo čez dan, kar ne bo obremenilo prebavil in bo telesu dajalo veliko količino hranil, fitohranil in vlaknin.

Na žalost imajo antibiotiki, čeprav zdravijo in rešujejo življenja, nekaj stranskih učinkov. Eden najbolj znanih je driska. Driska se pojavi zaradi delovanja antibiotikov na nekatere koristne črevesne bakterije, ki jih naravno najdemo v prebavilih. Pri uničevanju škodljivih bakterij antibiotik zelo pogosto uniči tudi koristne, kar povzroči disbiozo. Takrat najbolj pomaga dodajanje dobrih mlečnokislinskih bakterij.

Eden najbolj preučevanih in najučinkovitejših sevov je Lactobacillus rhamnosus GG (LGG) s priporočenim odmerkom 9–10 milijard CFU (bakterijskih celic). Dobre mlečnokislinske bakterije je priporočljivo jemati pred in med antibiotičnim zdravljenjem ter po njem, ker najbolj zmanjšamo negativni učinek antibiotika na črevesno mikrofloro, neželeni učinki pa so blažji in trajajo manj časa.

Dodajanje dobrih mlečnokislinskih bakterij ni pomembno samo za vzpostavljanje ravnovesja v prebavilih. Znano je, da imajo dobre mlečnokislinske bakterije močan imunomodulatorni učinek, ki ga prepoznamo na ravni črevesne sluznice, kjer preprečujejo vezavo in rast škodljivih bakterij, pa tudi na ravni celotnega organizma, saj povečajo imunski odziv telesa.

Najnovejše prehranske smernice ob okužbah spodbujajo čim bolj uravnoteženo in raznoliko prehrano. Priporočljivo je uživanje vseh živil, pri mleku in mlečnih izdelkih pa je poudarek na fermentiranih izdelkih, kot so acidofilus, kefir, jogurt in kislo mleko, vendar je treba upoštevati, da lahko uživanje teh izdelkov v večjih količinah poslabša drisko, zato se v prvi vrsti svetuje jemanje dobrih mlečnokislinskih bakterij.

Vendar zaradi utrujenosti, pomanjkanja apetita in slabosti oseba pogosto ne more zaužiti dovolj hranil, po drugi strani pa telo za boj proti okužbi porabi več energije kot običajno. Zato je smiselno jemati multivitaminsko prehransko dopolnilo, ki vsebuje povečan odmerek vitamina C (približno 500 mg na dan), vitamin E in cink kot najmočnejše antioksidante in hranila, ki sodelujejo v številnih imunskih reakcijah.

Cilj prehrane v obdobju akutne bakterijske okužbe je, da telo vsak dan oskrbimo z vsemi potrebnimi hranili. Na ta način telo ne bo izčrpalo vseh zalog in oslabelo, ampak bo imelo moč, da se pravilno in močno odzove na okužbo in bo po okužbi zelo hitro okrevalo ter bo tako veliko manj dovzetno za nove bolezni.