Učinkovita rehidracija pri driski in bruhanju

Tina Plankar Srovin, dr. med., Infekcijska klinika Ljubljana, Nadja Ott, mag. farm.
Dehidracija je izguba večje količine vode in elektrolitov iz telesa, kar lahko pripelje do zdravstvenih težav in celo smrti. Še posebej ogrožena populacija so dojenčki.
Bruhanje in driska lahko pri otroku hitro povzroči dehidracijo

Vodo in elektrolite iz telesa nenehno izgubljamo z dihanjem, potenjem, izločanjem blata in z urinom. Dobivamo pa jih s hrano in pijačo. Če osnovni procesi potekajo normalno, ostaja tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje v normalnem območju. 

Dojenčki in otroci glede na svojo telesno težo vsebujejo veliko količino vode v telesu, kar 70 do 80 %, in zato je izjemno pomembno njeno vzdrževanje. 

Priporočen vnos tekočin glede na telesno težo otroka

Holliday-Segarjeva shema

Priporočen vnos tekočin pri driski ali bruhanju pri otroku

Zdravljenje dehidracije

Ključno je nadomeščanje tekočin

Priporoča se čimprejšnje dajanje oralnih rehidracijskih raztopin (ORR). ORR so posebej pripravljeni praški, ki so na voljo v lekarni ter vsebujejo ustrezen delež elektrolitov in glukoze.

Začetno nadomeščanje tekočine

V prvih 4 urah dajte otroku 0,5 do 1 dl ORR na kg telesne teže. Tekočino ponujajte v rednih intervalih, v manjših količinah, še posebej, če otrok bruha (npr. na 5–10 minut nekaj požirkov ali žličk). Po bruhanju počakajte 20-30 minut in nato nadaljujte z dajanjem ORR. Zelo pogosto bolni otroci tekočino zavračajo, zato je pomembno, da ste pri ponujanju tekočine bolj vztrajni kot otroci pri odklanjanju. Po začetnem nadomeščanju tekočin lahko otroka dojite ali hranite (s hranjenjem ga ne silite, dieta ni potrebna) in dodajate druge tekočine. 

Vzdrževanje ustrezne hidracije in nadomeščanje sprotnih izgub

Dokler se driska in bruhanje ne pričneta umirjati, naj otrok za preprečevanje nadaljnje izsušitve čim več dnevnih potreb tekočine nadomesti z ORR. Po vsakem tekočem odvajanju blata naj prejme še 0,1 dl (10 ml) ORR na kg telesne teže in po vsakem bruhanju 2 ml ORR na kg telesne teže. Če bo vnos tekočine večji kot so izgube, do ponovne dehidracije ne bo prišlo.

 Ob akutni driski se pogosto uporabljajo tudi dobre mlečnokislinske bakterije in zdravilo racekadotril.

Bruhanje, driska in povišana telesna temperatura ob nezadostnem vnosu tekočin lahko pri dojenčku in otroku hitro povzročijo dehidracijo.

Pomembni simptomi dehidracije, ki jih lahko starši opazite:

  • žeja
  • suha usta in jezik
  • jok z malo ali nič solzami
  • vdrte oči
  • »uvelost« kože (slabši turgor kože)
  • malo ali nič urina in zgoščen urin (temna barva urina)
  • vdrta velika mečava
  • vrtoglavica, omotičnost
  • sprva razdražljivost, nato apatičnost, zaspanost in zmedenost
  • izguba telesne teže

Kdaj k zdravniku?

Obisk zdravnika je vedno potreben pri:

  • dojenčkih do 3. meseca starosti
  • hujši osnovni bolezni (npr. sladkorna bolezen, avtoimunska pomanjkljivost ipd.)
  • neustavljivem bruhanju
  • pogostem odvajanju (več kot 8× na dan) večjih količin tekočega blata
  • močnih bolečinah v trebuhu
  • če starši medicinskemu osebju navedejo znake zmerne in hude dehidracije

Vir:

  1. Bernstein DI: Pediatr Infect Dis J. 2009 Mar;28(3 Suppl):S50-3. Guarino et al: 2014. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2014;59:132–152.
back to top