Šest razkritih mitov o driski

1. mit: Driska se ne more pojaviti zgolj zaradi stresa.

Dejstvo: Prepričanje, da je driska vedno infekcijskega (bakterijskega ali virusnega) izvora, je napačno. Poleg osrednjega živčevja namreč obstaja še periferni živčni sistem, katerega velik del je poseben preplet živcev v prebavilih, znan tudi kot »drugi oz. trebušni možgani«. Ta dva sistema sta tesno povezana in seveda vplivata drug na drugega. Stres, ki je opredeljen kot akutna grožnja ravnovesju organizma, povzroča spremembe interakcij v tej t. i. možgansko-črevesni osi, kar se lahko izrazi kot različne prebavne težave, pogosto tudi v obliki driske.

Ne preseneča torej, da se ob srečanju s stresnimi situacijami nemalokrat zatečemo k reku: »Če samo pomislim na to, mi pobere ves apetit!« S stresom povezana driska, še posebej kadar se pojavlja v izmenjujočih se intervalih z zaprtostjo ali hudimi trebušnimi bolečinami, je lahko pokazatelj tudi drugih, resnejših zdravstvenih težav, najpogosteje sindroma razdraženega črevesja (IBS) ali vnetne črevesne bolezni (IBD). Če prepoznate takšen vzorec od stresa odvisnih prebavnih težav pri sebi, se vsekakor posvetujte z zdravnikom.

2. mit: Driska nima znatnega vpliva na delovanje imunskega sistema.

Dejstvo: Novejše študije razkrivajo izredno pomembnost črevesja oz. zdrave črevesne mikrobiote (mikroflore) pri vzdrževanju močnega imunskega odziva, saj se znotraj našega črevesja nahaja skoraj 80 % vseh celic imunskega sistema. Med evolucijo se je naš imunski sistem razvil v simbiozi z raznoliko črevesno mikrobioto. Številni koristni mikroorganizmi so zagotavljali in še vedno zagotavljajo molekulske signale, ki podpirajo razvoj in zorenje imunskih celic ter prispevajo k natančnejšemu uravnavanju imunskih odzivov znotraj organizma.

Pojav driske pomeni pojav črevesne disbioze (porušenega razmerja med »dobrimi« in »slabimi« bakterijami), ki posledično oslabi naš imunski sistem in nas tako naredi bolj dovzetne za povzročitelje infekcijskih bolezni. Prav zaradi te močne povezave med zdravim črevesjem in imunskim odzivom je ključnega pomena, da pri driski poskrbite za obnovo zdrave črevesne mikrobiote. Priporočamo uporabo kapsul WAYA Biotic, ki vsebujejo najbolj intenzivno in temeljito raziskano koristno mlečnokislinsko bakterijo Lactobacillus rhamnosus GG. Kot odsev časov, v katerih živimo, kjer se naše vsakodnevno življenje prepleta s stalno nevarnostjo možne okužbe z novim virusom, je ohranjanje moči imunskega odziva na visoki ravni še toliko bolj pomembno.

3. mit: »Potovalna« driska ne obstaja oz. se pojavi zelo redko.

Dejstvo: Akutna t. i. potovalna driska je najpogostejša bolezen, ki prizadene popotnike, ki potujejo v države v razvoju, kjer ustrezna raven higiene ni samoumevna (večji predeli Afrike, južne in vzhodne Azije ter Južne Amerike). Strategija preprečevanja popotniške driske z ukrepi izogibanja »tvegani« lokalni prehrani pogosto ni uspešna, saj je uživanje v dobri, zanimivi in raznoliki lokalni kulinariki ena izmed glavnih želja popotnikov. Iz tega razloga se svetuje s sabo na potovanja v manj razvite predele sveta vzeti komplet za simptomatsko zdravljenje driske. Primer sestave takšnega kompleta je:

• peroralna rehidracijska sol
• sredstva, ki znižajo motilnost črevesja (posvetujte se s farmacevtom)
• ustrezne mlečnokislinske bakterije, ki jih začnite uvajati že en teden pred planiranim potovanjem

4. mit:Od zdravil lahko samo antibiotiki povzročijo pojav driske.

Dejstvo: Antibiotiki poleg škodljivih bakterij uničujejo tudi dobre bakterije naše črevesne mikrobiote in tako spremenijo njeno sestavo. To znanstveno dokazano dejstvo je večinoma dobro poznano med ljudmi. Manj obveščeni pa smo o vseh drugih skupinah zdravil, ki lahko povzročijo drisko. Driska je dejansko razmeroma pogost neželen učinek, ki predstavlja približno 7 % vseh neželenih učinkov zdravil. Med druge pogostejše skupine zdravil, ki drisko povzročajo, spadajo:

• odvajala
• antacidi (zdravila za nevtralizacijo želodčne kisline), ki vsebujejo magnezij
• nesteroidna protivnetna zdravila (na primer ibuprofen)
• zdravila, ki vplivajo na delovanje srca in ožilja
• antidepresivi
• nekateri antineoplastiki (zdravila proti raku)

Če se vam po začetku terapije z novim zdravilom ali spremenjenim odmerkom že poznanega zdravila pojavi driska, je priporočljivo, da se o tem vsekakor posvetujete s svojim zdravnikom.

5. mit: Za najhitrejšo odpravo driske poskrbi postenje oz. znatno zmanjšan vnos hrane, saj tako prebavilom omogočimo počitek in regeneracijo.

Dejstvo: Žal je takšen pristop samozdravljenja driske še vedno zelo razširjena praksa, kljub temu da raziskave kažejo, da postenje vodi v zapoznelo obnovo črevesja, zmanjšano prebavno dejavnost in pojav potencialne podhranjenosti. Četudi ne v polni meri v času driske absorpcija hranil še vedno poteka, zato moramo poskrbeti, da količine in raznolikosti hrane bistveno ne spreminjamo.

Smernice svetujejo spremembo časovne in količinske razporeditve posameznih obrokov. Priporoča se hranjenje šestkrat na dan, saj razdraženo črevesje takšen način prehranjevanja lažje prenaša kot manj pogoste, a večje obroke. Vsekakor pa je treba poskrbeti za ustrezno hidracijo z zadostnim pitjem vode in nadomestitev izgubljenih elektrolitov, najbolje s peroralnimi rehidracijskimi solmi.

6. mit: Med drisko se priporoča dieta, sestavljena izključno iz banan, riža, jabolčne čežane in prepečenca.

Dejstvo: Zgoraj opisano dieto,t. i. BRAT (banana, riž, jabolčna (angl. apple) čežana, toast), ki je nedvomno del številnih »babičinih nasvetov proti driski«, strokovna javnost danes ne priporoča več. Nekateri elementi takšne diete, še posebej banane, zaradi vsebnosti pektina (za prebavila koristen polisaharid) in kalija (izboljša absorpcijo vode in elektrolitov) sicer dokazano blagodejno vplivajo na črevesje.

Čeprav BRAT dieta želodec sprva res pomiri in drisko zmanjša, pa takšen restriktiven pristop k prehranjevanju med drisko telesu ne zagotovi dovolj makrohranil (beljakovin in maščob) in mikrohranil (vitaminov in mineralov), ki so vitalnega pomena za normalno delovanje organizma in ključni dejavniki med okrevanjem po driski. Novejše smernice tako priporočajo čimprejšnji prehod na zdravo, uravnoteženo in raznoliko prehrano z izogibanjem različnim dražečim skupinam hranil (začinjena hrana; ocvrta hrana; sladka hrana; umetna sladila; hrana z visoko vsebnostjo vlaknin).

Drisko pogosto lahko obvladamo sami, a se kljub temu svetuje obisk zdravnika, kadar:

• se driske ponavljajo
• se vaše stanje ne izboljša v 48 urah
• je driska krvava
• driska vsebuje sluz
• so poleg driske prisotne hujše bolečine v trebuhu