Razbijamo mite o prebavi

O prebavi kroži precej mitov, neresnic in zmot. Zagotovo ste že kdaj slišali, da ob zdravi prebavi blato izločamo enkrat na dan, da fižol povzroča največ vetrov in napenjanja, da se prebava zgodi v želodcu, da je za zdravo prebavo treba jesti jogurte z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami itd.
Miti o prebavi, prebavne težave, probiotiki

To je le nekaj najpogostejših zmot, če pa želimo, da je naša prebava zdrava, je pomembno poznati prava dejstva, saj bomo le tako lahko ohranili zdravo prebavo in poskrbeli za splošno dobro počutje in zdravje celega telesa. Urejena prebava je še kako pomembna. Ste se že kdaj srečali z drisko, pretiranim napenjanjem, bolečinami v želodcu …? Karkoli se nam dogaja, nam je predvsem neprijetno, potem pa se srečujemo s težavo, ali se sploh lahko odpravimo na pot, kje bodo ustrezni toaletni prostori …

1. Prebava se zgodi v želodcu

Del prebave se res zgodi v želodcu, ampak hrana gre skozi kar nekaj postaj. Prebavni proces se začne že v ustih in v požiralniku, nato hrana pride do želodca, prebava pa se potem nadaljuje v tankem črevesu in konča v debelem črevesu. Celoten prebavni proces je precej zapleten in obsežnejši od tega, kar se dogaja v želodcu.

2. Driska je znak okužbe, zato jo je treba pustiti, da sama odpravi težavo v našem telesu

Driska se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov, od bakterij, virusov, pokvarjene hrane, jemanja antibiotikov pa do stresa in alergij. Kakršenkoli je že razlog, strokovnjaki priporočajo hitro zdravljenje, saj lahko zaradi driske hitro dehidriramo, iz telesa pa se odstranijo tudi številni pomembni elektroliti. Ob pojavu driske se v prvi vrsti priporoča rehidracijska raztopina, ki jo lahko kupite v lekarni, dodatno pa je pomembno, da spijete tudi vodo ali nesladkan čaj. Ob pojavu driske lahko vnašate tudi dobre mlečnokislinske bakterije.

​​​​​​Ob pojavu driske strokovnjaki priporočajo hitro ukrepanje, saj lahko pride do dehidracije.

3. Pravilni ritem izločanja blata je enkrat na dan

V resnici ni strogih pravil glede odvajanja blata. Večina blato res izloča enkrat na dan, veliko ljudi pa tudi večkrat na dan ali pa redkeje, recimo 2–3x na teden. Imejte v mislih, da je edini pravi ritem tisti, ki ste ga vajeni vi. Tudi strokovnjaki vse te ritme dojemajo kot normalne. Če pa je vaše izločanje drugačno od običajnega, poskusite z izdelki z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami.

4. Prebavne težave so nekaj, česar vas mora biti sram

86 % vseh odraslih se sreča s prebavnimi težavami, vsaj polovico odraslih prebavne motnje pestijo pogosto. Ob takšni pogostosti prebavne težave vsekakor niso nekaj, česar bi vas moralo biti sram. Prebavne težave so vsakdanje, ob njihovem pojavu pa lahko poskusimo z vnosom koristnih mlečnokislinskih bakterij.

5. Za zdravo prebavo je treba zaužiti čim več izdelkov z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami

Redno uživate jogurte z dodanimi dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami ali druge izdelke z dobrimi mlečnokislinksimi bakterijami, ker ste slišali, da je to dobro za vašo prebavo? Nekateri sevi res lahko pomagajo pri prebavi, ni pa res, da pomagajo kar vsi. Vedno poiščite, kateri sev vsebujejo izdelki z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami, in se pozanimajte, kako so raziskani. Izdelki WAYA Biotic vsebujejo enega izmed najbolj raziskanih sevov dobrih mlečnokislinskih bakterij na svetu – Lactobacillus rhamnosus GG. Je »dlakavi« sev, ki se s svojimi prilagodljivimi izrastki dobro veže na črevesno sluznico, kjer se lahko »bojuje« proti škodljivim bakterijam. 

Nekateri izdelki z dobrimi mlečnokislinksimi bakterijami lahko pomagajo pri prebavnih težavah, ne pa vsi. Pozanimajte se!

6. Slepič je brez pomena

V preteklosti so res verjeli, da slepič ni pomemben. Danes pa so na voljo dokazi, da ima slepič vlogo pri imunskem sistemu ter služi kot inkubator za dobre črevesne bakterije. Če zbolimo, slepič sprošča te bakterije in s tem pripomore k zdravljenju. To je tudi razlog, da slepič sedaj odstranjujejo še samo v nujnih primerih.

7. Dobre mlečnokislinske bakterije so v trebuhu

Delno drži. Dobre bakterije so namreč prisotne po celem telesu, kjer skrbijo, da je vzpostavljeno ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami. Na milijone jih živi v ustih, nosni votlini, požiralniku, okoli pljuč. Nahajajo se tudi v želodcu, črevesju, nožnici, okoli danke, v sklepih, pod pazduho, pod nohti, med prsti, v sečilih in na mnogih drugih mestih v telesu, zato so pomembne  za naše telo. Zelo veliko jih je v debelem črevesju, kjer je tudi najbolj ugodno okolje za njih – dovolj hrane, okolje pa ni tako kislo kot v želodcu.

back to top