Probiotiki, prebiotiki, sinbiotiki za telebane

asist. Taja Železnik Ramuta, mag. mikrobiol.
Probiotiki postajajo zaradi koristnih učinkov na zdravje vedno bolj priljubljeni. Ali smo šele nedavno spoznali pozitivne učinke probiotikov ali ta spoznanja sežejo dlje v zgodovino? Kaj pomenijo pogosto slišani izrazi probiotik, prebiotik in sinbiotik?

Pozitivne učinke fermentacije mlečnokislinskih bakterij na zdravje so poznali že v antičnih časih. Rimljani in Grki so poznali različne recepte za fermentacijo mleka, Egipčani so pripravljali kislo mleko iz kravjega, kozjega ter bivoljega mleka, v Indiji pa so fermentirane mlečne napitke pili že več stoletij pred našim štetjem.

Bakterije, ki naseljujejo prebavni trakt pomembno vplivajo na zdravje posameznika. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah prispevajo k zdravju gostitelja, npr. imajo pozitivne učinke na prebavo in izboljšajo imunski sistem. Z izrazom prebiotik opišemo kot netopne vlaknine, ki prispevajo k boljšemu preživetju in rasti probiotičnih bakterij ter drugih, zdravju neškodljivih mikroorganizmov v telesu. Kadar združimo probiotike in prebiotike v en pripravek pa dobimo sinbiotike. Uživanje pravilno izbranih probiotikov, prebiotikov ali sinbiotikov prispeva k izboljšanju zdravja.

Uživanje pravilno izbranih probiotikov, prebiotikov ali sinbiotikov prispeva k izboljšanju zdravja.

Probiotikom pripisujejo tudi številne druge blagodejne učinke, npr.:

  • izboljšanje metabolizma laktoze,
  • krepitev imunskega sistema,
  • zdravljenje gastrointestinalnih bolezni (npr. kronične vnetne črevesne bolezni) 
  • alergijskih bolezni (npr. atopičnega dermatitisa),
  • zmanjšanje telesne teže
  • znižanje nivoja krvnega tlaka in holesterola.

Za optimalni učinek probiotikov je ključno, da izberemo pravi izdelek zase, saj so za npr. preprečevanje driske primerne druge bakterije, kot pa za krepitev imunskega sistema. Poleg tega je tudi ključnega pomena, da jih zaužijemo v zadostni količini. Strokovnjaki navajajo, da je optimalna količina zaužitih probiotikov odvisna od njihove vrste, vendar naj bi na splošno veljalo, da priporočen dnevni vnos znaša vsaj eno milijardo (109) dobrih bakterij dnevno.

Vse o probiotikih, prebiotikih in sinbiotikih in njihovem pomenu za lajšanje prebavnih težav

Probiotiki so mikroorganizmi, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje

Beseda probiotik izhaja iz grščine in pomeni »za- pro življenje - bios«. Ta izraz je leta 1954 skoval nemški raziskovalec Ferdinand Vergin, ki ga je uporabil pri opisovanju negativnih učinkov antibiotikov in drugih protimikrobnih snovi na črevesno mikrobioto (t.j. bakterije, ki naseljujejo določeno okolje, v tem primeru črevesje). Hkrati je izpostavil, da ima uživanje probiotičnih bakterij pozitivne učinke na črevesje.

Naša prehrana ključno vpliva na sestavo črevesne mikrobiote, pri ohranjanju njenega zdravega pa si lahko pomagamo tudi z uživanjem izdelkov s probiotiki. Le te zaužijemo s fermentirano hrano, kot so npr. jogurti, kislo zelje ter kefir, ali pa v obliki prehranskih dodatkov.

Klinične študije so dokazale, da probiotiki igrajo pomembno vlogo pri zdravljenju akutne driske in preprečujejo njen pojav po antibiotični terapiji ali na potovanjih.

Prebiotiki so vlaknine, ki spodbujajo rast in aktivnost dobrih bakterij

Prebiotiki so neprebavljivi sestavni deli hrane, ki spodbujajo rast in/ ali aktivnost določenih mikroorganizmov v črevesju, s čimer izboljšajo zdravje gostitelja, v našem primeru človeka. Prebiotiki torej predstavljajo hrano za izbrane neškodljive mikroorganizme v črevesju (vključno s probiotičnimi mikroorganizmi) in jih lahko uporabljamo kot alternativo probiotikom ali kot dodatno podporo le tem.

Vsi prebiotiki so vlaknine, vendar niso vse vlaknine prebiotiki. Vlaknina se smatra za prebiotik, če je ne morejo razgraditi želodčni encimi in se ne absorbira v tankem črevesju. Za prebiotike je značilno, da jih lahko razradijo samo določeni mikroorganizmi v črevesju, ki imajo pozitiven učinek na naše zdravje.

Prebiotiki zmanjšajo pogostost in trajanje driske, zmanjšujejo vnetje ter druge simptome povezane s kronično vnetno črevesno boleznijo ter predstavljajo zaščito pred razvojem raka črevesja. Poleg tega prispevajo k povečanemu privzemu mineralov iz hrane, zmanjšajo tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni, povečujejo občutek sitosti in prispevajo k ohranjanju normalne telesne teže.

Prebiotike lahko zaužijemo s hrano ali v obliki prehranskih dodatkov. Med prebiotike uvrščamo npr. fruktooligosaharide, ki so sestavni del čebule, česna, špargljev in artičok; galaktooligosaharide, ki so sestavni del brokolija, zelja, cvetače in ohrovta; ksilooligosaharide, ki jih najdemo v medu in brezovem sladilu (ksilitolu). Poleg tega med prebiotike uvrščamo tudi polisaharide, npr. inulin, ki je sestavni del banan in artičok ter škrob, ki ga najdemo v krompirju, rižu in zelenih bananah. Za doseganje pozitivnih učinkov prebiotikov na zdravje, je potrebno dnevno zaužiti vsaj nekaj gramov vlaknin.

​​​​​​Prebiotike lahko zaužijemo s hrano ali v obliki prehranskih dodatkov.

Sinbiotiki so kombinacija dobrih bakterij in prebiotikov

Pripravki, ki vsebujejo mešanico probiotikov in prebiotikov, se imenujejo sinbiotiki. Ta izraz sta prvič uporabila raziskovalca Gibson in Roberfroid leta 1995, ki sta probiotikom dodala prebiotik z namenom, da bi slednji izboljšal preživetje in obstoj dobrih mikroorganizmov v črevesju.

Prebiotiki predstavljajo vir hrane probiotičnim bakterijam v črevesju in jim s tem omogočajo lažje preživetje, poleg tega pa imajo probiotiki v prisotnosti prebiotikov tudi večjo odpornost proti različnim dejavnikom okolja.

Zakaj je še dobro uživanje sinbiotikov?

  • prispevajo k bolj uravnoteženi črevesni mikrobioti,
  • pomagajo pri preprečevanju zaprtosti in driske,
  • vplivajo na imunski sistem, 
  • prispevajo k zmanjšanju kancerogenih snovi v črevesju,
  • delujejo protialergijsko
  • prispevajo k preprečevanju razvoja osteoporoze
  • zmanjšujejo nivo maščob in sladkorjev v krvi.

Za zagotovitev pozitivnih učinkov uživanja sinbiotikov je nujno, da slednji vsebujejo vsaj nekaj gramov prebiotikov in dokazano učinkovite koncentracije probiotikov.

V primerjavi s probiotikiin prebiotiki, je področje sinbiotikov razmeroma novo in zato tudi manj raziskano. Nekaj kliničnih študij, ki kažejo pozitivne učinke uživanja sinbiotikov na zdravje, je bilo že izvedenih, vendar bodo potrebne dodatne raziskave, ki bodo pokazale morebitne prednosti uporabe sinbiotikov napram drugim prehranskim dodatkom.

Viri: 

  1. Gurry T., 2017. Synbiotic approaches to human health and well-being. Microbial Biotechnology, 10(5): 1070-1073.
  2. Pandey K.R. in sod., 2015. Probiotics, prebiotics and synbiotics – a review. Journal of Food Science and Technology, 52(12): 7577-7587.
  3. Markowiak P. in Slizewska K., 2017. Effects of probiotics, prebiotics and synbiotics on human health. Nutrients, 9(9): 1021.
  4. Zielinska D. In Kolozyn-Krajewska D., 2018. Food-origin lactic acid bacteria may exhibit probiotic properties: Review. BioMed Research International, 5063185.
  5. Panigrahi P. in sod., 2017. A randomized synbiotic trial to prevent sepsis among infants in rural India. Nature, 548: 407-412.
  6. Islam S.U., 2016. Clinical uses of probiotics. Medicine (Baltimore), 95(5): e2658.
  7. Wang L. in sod., 2018. The effects of probiotics on total cholesterol: a meta-analysis of randomized controlled trials. Medicine (Baltimore), 97(5): e9679.

Izberite preverjeno kakovost

ugodnosti brezplačno

Kako do brezplačnega izdelka WAYA®?

Na škatlici poišči srebrno nalepko, jo podrgni in vpiši kodo na spletni strani www.medisplus.si. Vsaka škatlica prinaša 2 metuljčka.
Ko ujameš 10 metuljčkov, te čaka brezplačen izdelek.

Vnesi kodo
back to top