Plavanje in driska

doc. dr. Mateja Logar, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center Ljubljana
Kopanje ali športne aktivnosti v sladkih vodah so v poletnih mesecih pomemben dejavnik tveganja za akutne črevesne okužbe. Po nekaterih ocenah se pojavi akutna driska pri kar 3–8 % ljudeh, ki so se kopali v sladkih vodah.

V kopalnih vodah namreč najdemo enake povzročitelje, ki tudi sicer pogosto povzročajo črevesne okužbe (Campylobacter spp., Salmonella spp., Giardia spp., Cryptosporidium spp. in enterični virusi), in to v bistveno višjih koncentracijah, kot jih najdemo v hrani ali pitni vodi.

V povprečju zaužijemo med plavanjem vsako uro od 10 do 150 ml vode. Otroci se pogosto igrajo v plitvinah in pesku, kjer je koncentracija mikrobov največja. Poleg tega otroci ostajajo v vodi dalj časa, se pogosteje potopijo pod gladino vode, zaužijejo več vode in pogosteje dajejo stvari v usta. Zato otroci, mlajši od deset let, zbolevajo za drisko pogosteje kot odrasli.

V kopalnih vodah najdemo enake bakterije, ki tudi sicer povzročajo črevesne okužbe in drisko in to v bistveno višjih koncentracijah, kot jih najdemo v hrani ali pitni vodi.

Bakterije, virusi in paraziti – povzročitelji infekcijske driske

Na javnih kopališčih (bazeni, jezera, reke) redno preverjajo kakovost kopalnih voda. Po potrebi lahko kopališče tudi zaprejo, če dokažejo povečano koncentracijo indikatorskih bakterij (Escherichia coli in druge koliformne bakterije), ki kažejo na fekalno onesnaženje kopalne vode.

S temi metodami žal ne dokažemo prisotnosti enteričnih virusov in parazitov, ki prav tako lahko povzročajo akutno drisko. Predvsem jezera in reke so lahko onesnaženi tudi z iztrebki živali, kadar so v bližini pašniki ali kanalizacija ni ustrezno urejena. Večja koncentracija mikrobov se v kopalnih vodah lahko pojavi po večjem deževju, ko meteorne vode izperejo živalske iztrebke v zemljo in od tam v reke oziroma jezera.

Priljubljena kopališča, kjer je veliko kopalcev, prav tako pomenijo večje tveganje za nastanek črevesnih okužb. V teh primerih gre predvsem za prenos okužbe s človeka na človeka. Najpogosteje gre za virusne povzročitelje drisk, prevladujejo predvsem norovirusi in rotavirusi, ki so odporni na razkuževanje s klorom, kar omogoča njihovo širjenje tudi v javnih in domačih bazenih. Najpogostejši izvor okužbe so majhni otroci, ki imajo drisko ali so jo imeli v zadnjih 48 urah. Norovirusi in rotavirusi so odporni na razkuževanje s klorom.

Znaki črevesne okužbe so driska, bruhanje in bolečine v trebuhu.

Kdaj je verjetnost okužbe večja

Posamezniki z največjim tveganjem za nastanek črevesne okužbe po plavanju ali športnih aktivnostih v sladkih vodah so otroci, mlajši kot deset let, starejši in ljudje z oslabelim imunskim sistemom. Otroci do petega leta imajo večje tveganje za okužbo, ker še niso razvili odpornosti proti rotavirusom (razen če so bili cepljeni). V pesku na obali so mikrobi prisotni v večjih koncentracijah. Ker se otroci pogosto igrajo v pesku, so mikrobom izpostavljeni večkrat in dalj časa kot odrasli.

Precej visoko tveganje je tudi zakopavanje v pesek, saj v tem primeru dobimo večje količine peska neposredno v usta. Tudi športne aktivnosti, pri katerih smo dalj časa v stiku z vodo, povzročajo večje tveganje za črevesne okužbe. V to skupino sodijo triatlon, deskanje na vodi, kajtanje in potapljanje. Ugotovili so tudi, da sta veslanje in ribolov prav tako vzroka povečanega tveganja za črevesne okužbe, verjetnost za akutno drisko se poveča za kar 40–50 % v primerjavi s športnimi aktivnostmi, kjer nismo v stiku z vodo.

Znaki črevesne okužbe so različni

Znaki okužbe se lahko pojavijo že nekaj ur po tem (če smo se okužili z virusi) ali več dni po tem (če smo se okužili s paraziti), ko smo bili izpostavljeni oporečni vodi. Pri virusni okužbah je lahko največja težava bruhanje, ki ji sledi bolj ali manj izrazita driska.

Pri bakterijskih povzročiteljih so poleg driske lahko prisotni tudi vročina, bolečine v trebuhu, splošno slabo počutje, bruhanje pa je manj izrazito. Predvsem pri okužbah s paraziti se lahko pojavi kronična (dolgotrajna) driska, za katero je značilno, da se obdobja normalnega odvajanja blata izmenjujejo z obdobji driske. Kronična driska je možna predvsem pri ljudeh, ki imajo oslabljeno imunost.

Zaradi dolgotrajne driske se lahko pojavijo znaki in simptomi, povezani s pomanjkanjem vitaminov in mineralov, ki se zaradi kronične driske slabše vsrkavajo iz črevesa. Tudi po tem, ko driska zaradi okužbe s paraziti že izzveni, lahko bolniki še več tednov ali mesecev tožijo zaradi težav, povezanih s sindromom razdražljivega črevesa. Kakšni bodo vaši simptomi črevesne okužbe, je odvisno od tega, ali ste se okužili z bakterijami, virusi ali s paraziti. 

Uživanje probiotikov skrajša trajanje akutne driske

Tako kot pri vseh akutnih črevesnih okužbah je najpomembneje, da nadomeščamo tekočino, da se ne pojavi izsušitev. Posebne omejitve pri vrsti hrane in pijače niso potrebne. Odsvetujemo hrano in pijačo, ki pospešuje peristaltiko ali napenja, torej mastno hrano, stročnice, alkohol, kofeinske napitke, večje količine mleka, ostre začimbe, sveže sadje in zelenjavo. V več raziskavah so dokazali, da uživanje probiotikov skrajša trajanje akutne driske in hkrati prispeva k hitrejši normalizaciji črevesne flore, kar je hkrati pomemben dejavnik pri preprečevanju nastanka sindroma razdražljivega črevesa.

Ob pojavu akutne driske se priporoča jemanje dokazano učinkovitih probiotikov, ki zmanjšujejo trajanje in intenzivnost driske.

Da bomo lahko v poletnih mesecih uživali v vodnih aktivnostih, si velja zapomniti nekaj dejstev, s katerimi lahko pomembno zmanjšamo tveganje za nastanek črevesnih okužb:

  • Kopajte se v urejenih kopališčih, kjer večkrat dnevno nadzorujejo kakovost in čistost vode.
  • Če imate doma bazen, morate prav tako redno skrbeti za čisto vodo in zadostno koncentracijo razkužil v vodi.
  • Če imate drisko, ne pojdite v vodo, s kopanjem počakajte vsaj 48 ur od zadnjega odvajanja tekočega blata. Enako velja tudi za otroke.
  • Izogibajte se kopanju in športnim aktivnostim v vodah, v katere je speljana kanalizacija ali se vanje iztekajo vode s pašnikov.
  • Izogibajte se plavanju ali športnim aktivnostim v vodah, ki so motne, imajo nenavaden vonj ali so vidno onesnažene.
  • Odsvetujemo načrtno uživanje kopalne vode in daljše zadrževanje v plitvinah.
  • Če je le možno, se po plavanju ali igri v vodi oprhajte z neoporečno vodo.

Izberite preverjeno kakovost

ugodnosti brezplačno

Kako do brezplačnega izdelka WAYA®?

Na škatlici poišči srebrno nalepko, jo podrgni in vpiši kodo na spletni strani www.medisplus.si. Vsaka škatlica prinaša 2 metuljčka.
Ko ujameš 10 metuljčkov, te čaka brezplačen izdelek.

Vnesi kodo
back to top