Kako prepoznamo zaprtje pri otroku in zakaj je pomembno, da ne čakamo
Kako prepoznamo zaprtje pri otroku?
Zaprtje je opredeljeno kot težko, lahko tudi boleče, odvajanje trdega blata, redkeje v tednu. Ob tem se lahko pojavi napet trebušček in zmanjšan apetit. Pogostost odvajanja blata se razlikuje glede na starost otroka in način hranjenja. Normalen razpon odvajanja blata pri polno dojenih dojenčkih je 1-krat na 7 dni ali 7-krat v enem dnevu. Dojenčki, ki so hranjeni z mlečno formulo, pa normalo odvajajo blato 1-krat na 2 dni ali 2-krat na dan. Normalna frekvenca odvajanja blata pri malčkih je podobno kot pri odraslih, 1-krat na 3 dni ali 3-krat na dan. Za lažjo oceno in pomoč za prepoznavo zaprtja imajo starši na voljo diagnostični vprašalnik, ki ga lahko dobijo na spletu ali v ambulanti izbranega pediatra.
Kdaj se zaprtje najpogosteje pojavlja in kako ga lahko lajšamo?
Znana so pogostejša obdobja, ko lahko pričakujemo pojav zaprtja pri otroku.
Prvo takšno obdobje je začetek uvajanja goste hrane, to je med 6. in 12. mesecem starosti. Naslednje obdobje je obdobje toaletnega treninga v starosti 2–3 let, ko se otrok navaja na kahlico. Zaprtost se lahko pojavi tudi v času vstopa v šolo in v najstniških letih, kar je povezano z večjim stresom, premajhnim vnosom tekočin in vlaknin, sedečim načinom življenja in pojavom motenj hranjenja, kot sta bulimija in anoreksija.
Starši lahko sami pomagajo svojemu otroku, ko opazijo zaprtje. Dojenčku lahko masirajo trebuh v smeri urinega kazalca, z gibanjem njegovih nožic posnemajo kolesarjenje, lahko mu ponudijo nekaj požirkov sladkanega kamiličnega čaja ali spuščeno pijačo z mehurčki, ki vsebujejo magnezij. Spuščena pijača pomeni, da pustimo odprto steklenico za dlje časa ali razžvrkljamo z žličko, da spustimo CO2.
Če je dojenček hranjen z mlečno formulo, jo lahko starši zamenjajo z mlečno formulo za prehransko uravnavanje zaprtja, ki ima oznako IT. Če ima dojenček že uvedeno gosto hrano, lahko starši dodajo v prehrano jabolka, slive, hruške oz. hrano, bogato z vlakninami. Tudi malčku in najstniku ponujamo hrano, ki vsebuje veliko vlaknin, in skrbimo, da zaužije dovolj tekočine čez dan, najbolje vodo. Pri malčku skrbimo, da pravilno sedi na WC školjki, in da so njegove noge podložene s pručko. Pomembno je otroka navaditi na rutino odvajanja blata v mirnem okolju, vsak dan ob istem času. Svetujemo dovolj gibanja in ne pozabimo pohvaliti otrokov trud in napredek.
Zaprtje je opredeljeno kot težko, lahko tudi boleče, odvajanje trdega blata, redkeje v tednu.
Kdaj k zdravniku?
Kadar se ob zaprtju pojavljajo hude bolečine v trebuhu in pri odvajanju, kri na blatu ali zaprtje vztraja kljub izvajanju vseh ukrepov, se svetuje, da otrok obišče pediatra.
Pri otrocih, ki imajo čep blata v danki ali jim uhaja mehko blato (inkontinenca), je najprej treba odstraniti čep blata (dezimpakcija). Izdelek prvega izbora je makrogol, ki ga otrok do odstranitve čepa, običajno prve 3–6 dni, uživa v večjem odmerku (1–1,5 g na kg telesne mase). Če se čep ne odstrani v 6 dneh, je treba obiskati pediatra. Makrogol je osmotsko odvajalo, ki zmehča blato, olajša izločanje in ureja naravno delovanje črevesa.
Prvi učinek makrogola se pojavi v 24–48 urah po zaužitju, blato je mehkejše in odvajanje je lažje. Pri hudem zaprtju se makrogol lahko kombinira z glicerinskimi svečkami. Glicerinske svečke se lahko uporabljajo tudi samostojno za enkratni dogodek odstranitve čepa blata, vsekakor pa ne za dolgotrajno zdravljenje zaprtja. Možnost odstranitve čepa blata je tudi s klizmo, vendar se ta običajno izvaja le v bolnišnici, in sicer pri otrocih, starejših od 1 leta. Po odstranitvi čepa blata sledi t. i. vzdrževalna terapija, ko otrok še vsaj 1–2 meseca uživa makrogol v manjših odmerkih (0,2–0,8 g na kg telesne mase) oz. drugo osmotsko odvajalo. Učinkovina je varna za uporabo za daljši čas, saj se ne absorbira v telo, nima neželenih učinkov in telo se nanjo ne navadi. Tudi pri lajšanju zaprtja pri otrocih izbiramo izdelke, ki so dobrega okusa, saj tako dosežemo večje sodelovanje pri jemanju izdelka in s tem boljši učinek.
Ob lajšanju zaprtja in postopnem ukinjanju izdelkov za mehčanje blata se svetuje sprememba življenjskega sloga otrok, kar pomeni skrb za pitje dovolj tekočin, uživanje hrane, bogate z vlakninami, in redno gibanje.
Priporočeno je, da starši vodijo t. i. dnevnik kakanja, kamor zabeležijo dnevni odmerek izdelka, količino zaužite tekočine in ali je otrok odvajal blato ter kakšne konzistence je blato bilo. Tako lahko spremljajo napredek pri otroku.
Zaprtje je pogosta, a rešljiva težava. Z razumevanjem, potrpežljivostjo in nežnim pristopom lahko otroku povrnete občutek udobja in nadzora nad rednim in nebolečim odvajanjem blata.
