Imunski sistem in črevesje – kaj imata skupnega?

Imunski sistem in sluznice

Imunski sistem nas varuje pred vdorom škodljivih snovi ter bakterij, virusov in drugih mikroorganizmov. Imunski sistem mora biti posebej aktiven tam, kjer je možnosti za vdor veliko. 

Velik stik z zunanjim svetom ima koža, ki pa je dokaj neprepustna, saj njeno površino sestavljajo odmrle celice, izloča pa tudi maščobo v obliki loja.

Sluznica dihal, prebavil in spolovil pa mora biti zaradi svojega namena (prehod plinov, funkcija čutila, absorpcija hranil, razmnoževanje) bolj prepustna. Zaradi te prepustnosti, velike površine in lege so dihala in prebavila zelo izpostavljena, zato so tudi okužbe dihal in prebavil pogoste, vendar večinoma blažje, za kar poskrbi naš imunski sistem.

Sluznica nosu si pomaga tudi s tvorbo sluzi in dlačicami, ki so svojevrstna ovira, sluznice spodnjih dihal pa poleg tega še z refleksom kašlja. Poleg tega imajo sluznice dihal še obsežen limfatični sistem z imunskimi celicami, ki se po potrebi aktivirajo.

Prebavila

Prebavni sistem ima pomembno vlogo v ravnovesju imunskega sistema. Zaradi velike površine je stik z zunanjim okoljem velik, skozi črevo gre tudi vse, kar zaužijemo, poleg hrane in tekočin lahko tudi nevarne snovi in mikroorganizmi, kot so bakterije, zajedavci, glive in virusi. 

V naših prebavilih se nahaja velika večina vseh imunskih celic, limfatičnih foliklov in protiteles, ki skupaj sestavljajo naš imunski sistem, kar kaže na to, kako pomemben je prebavni sistem pri obrambi telesa.

Dobri in slabi dražljaji

Naloga imunskega sistema je torej, da loči dobre in slabe dražljaje ter ukrepa, če treba. Ob vdoru bakterij, virusov, zajedavcev, gliv ali strupenih snovi se aktivirajo različne imunske celice, ki uporabljajo različne načine obrambe pred napadalci. Imunske celice tujke prepoznavajo, pri tem med seboj lahko tudi komunicirajo in izločajo snovi, ki napadalce onesposobijo, sprožijo pa lahko vnetje.

Seveda pa je pomembno tudi to, da zna imunski sistem prepoznati, kaj ga v resnici ogroža. Kadar imunski sistem napačno reagira, lahko naredi več škode kot koristi. Kadar imunski sistem kot slabe prepozna snovi, ki za nas v resnici niso nevarne, na primer snovi iz hrane, in sproži vnetni odziv, lahko razvijemo alergijo na hrano.

Kadar imunski sistem napada svoje lastne celice, lahko zbolimo za avtoimunskimi boleznimi. Celice črevesnega imunskega sistema lahko po krvi in limfi potujejo tudi v druge organe, kot so dihala, sečila in rodila, ter vplivajo na imunska dogajanja v njih.

Dobre bakterije

Poleg imunskih celic, ki napadajo mikroorganizme in druge tujke, tvorijo del naše obrambe tudi komenzalne bakterije, t. i. dobre bakterije v naših prebavilih, ki tekmujejo za hrano in prostor s patogenimi/škodljivimi organizmi. 

Sodelovanje med imunskim sistemom in dobrimi bakterijami zmanjša možnost, da bi se škodljivi organizmi tako namnožili, da bi povzročili bolezni. Gostitelju pomagajo tudi pri sintezi vitamina K in nekaterih vitaminov B-kompleksa. Sodelujejo tudi pri prebavi neprebavljene hrane in tako skrbijo za vnos dodatnih hranil.

Novorojenček ob rojstvu skorajda nima bakterij v prebavilih, prevzame jih od mame in iz okolice. Vsak od nas ima skoraj unikatno zbirko več sto vrst bakterij v črevesu, teža vseh skupaj pa lahko presega 1 kilogram. Porazdelitev teh bakterij vpliva na razvoj imunskega sistema in tudi na njegovo delovanje.

Dobre mlečnokislinske bakterije

Kadar uživamo antibiotike, ti pobijejo dobre in slabe bakterije, ne učinkujejo pa na glive, zato so možne glivične okužbe in razrast slabih bakterij. Črevesni mikrobi so pomembni tudi za zorenje in delovanje imunskega sistema.

Klinične raziskave so potrdile, da lahko nekatere dobre mlečnokislinske bakterije povrnejo zdravo ravnovesje črevesnih mikrobov po jemanju antibiotikov, pa tudi po bakterijskem gastroenteritisu, kronični vnetni črevesni bolezni, okužbah sečil in okužbah po operacijah.

Številne študije so pokazale pomembnost ravnovesja bakterij v črevesju in njihovo vpletenost v delovanje prebave, pridobivanje hranil in imunosti, njihovo neravnovesje pa je dokazano povezano s stanji, kot so sindrom razdražljivega črevesja, vnetne črevesne bolezni, celiakija ter celo pojav sladkorne bolezni tipa 2, debelosti in alergij. Zadnje raziskave kažejo tudi, da bi lahko imele nekatere vrste dobrih mlečnokislinskih bakterij skupaj s spremembo prehrane potencial pri zdravljenju depresije.