Driska in prehrana

Kaj so vzroki za drisko?

Driska je najpogosteje posledica akutne okužbe prebavnega sistema (gastroenteritis), ki je lahko virusnega ali bakterijskega izvora, sledi zastrupitev s hrano, lahko pa se pojavi tudi kot neželen učinek jemanja prehranskega dopolnila ali zdravil (najpogosteje antibiotikov).

Ta vrsta driske je akutna, traja od nekaj dni do enega oz. največ dveh tednov. Zaradi velike izgube tekočine, elektrolitov in hranil lahko driska zelo ogrozi stanje bolnikov.

Driska je lahko tudi posledica alergij, intolerance na nekatere sestavine hrane (najpogosteje laktozo) in sindroma razdražljivega črevesja/debelega črevesa, pojavi pa se lahko tudi zaradi tesnobe ali živčnosti. Driska v takih primerih lahko traja zelo kratek čas, lahko pa tudi nekoliko dlje.

Kroničnadriska običajno traja več kot štiri tedne in je najpogosteje posledica hudih in kroničnih prebavnih bolezni, kot so vnetna črevesna bolezen, celiakija, kronični pankreatitis in sindrom razdražljivega črevesja. Med tako dolgim obdobjem oseba začne hujšati, počuti se čedalje slabše, izgubi tek in nastopi podhranjenost.

Na kakšen način naj zdravimo drisko? 

Prvi in osnovni način zdravljenja driske je odkrivanje in odpravljanje vzroka. Ustavljanje driske na silo ni rešitev.

Ideja, da se driska čimprej zaustavi, pravzaprav sploh ni dobra. Driska je namreč naraven način, da se organizem na najhitrejši način znebi strupov in zajedavcev, torej bakterij, virusov ali parazitov. Prav zaradi tega lahko hitro in nenaravno prenehanje driske položaj poslabša.

Kadar gre za kronično drisko, se morate nemudoma obrniti na zdravnika, v tem primeru pa je treba čimprej ugotoviti vzrok driske in bolezen spraviti pod nadzor, kar zmanjša število odvajanj in normalizira delovanje črevesja.

Odpravljanje posledic akutne driske je prvi način samopomoči. Cilj je preprečiti dehidracijo in izgubo energije. Tradicionalno je krepka juha odličen vir tekočine, elektrolitov, nekaterih beljakovin in ogljikovih hidratov ter velja za eno prvih rehidracijskih tekočin.

Uživanje čaja je tradicionalno povezano z zdravljenjem, vendar moramo upoštevati, da gre dejansko za vodne izvlečke zdravilnih rastlin, kjer ima vsaka rastlina svoje zdravilne lastnosti. Če njihove lastnosti niso znane, lahko uživanje čaja naredi več škode kot koristi, zato se je priporočljivo izogibati eksperimentiranju in se držati pitja nesladkanega šipkovega čaja.

Danes so na voljo posebne, jasno formulirane rehidracijske soli ali raztopine, ki jih svetujemo uporabljati za rehidracijo pri driski, in to za ves čas trajanja driske. Poleg tega obstajajo znanstveni dokazi, da bi lahko jemanje prehranskih dopolnil v obliki nekaterih probiotikov bistveno pripomoglo k obnovi črevesne mikrobiote ter tako stabiliziralo delovanje črevesja in pomirilo drisko.

Kako prilagoditi prehrano pri driski? 

Logična vprašanja ob pojavu prebavnih motenj so: kaj jesti, ali obstaja hrana, ki pomaga umiriti drisko, ali lahko hrana prepreči podhranjenost, utrujenost in druge posledice driske.

Hrana ima pomembno vlogo, vendar driske ne more pozdraviti. Akutna in kronična driska z zdravljenjem bolezni ali odstranitvijo vzroka prenehata, s pravilno prehrano pa lahko ohranimo razmeroma dobro stanje organizma.

Eden od najbolj znanih, danes dokazano nepotrebnih in v večini primerov opuščenih prehranskih ukrepov, ko gre za drisko, je t. i. dieta BRAT (banana, riž, jabolko in kruh oz. po angleško Banana, Rice, Apple, Toast). Ta dieta je zelo restriktivna, njen namen pa je umiriti drisko. Danes je znano, da ta vrsta prehrane ne prispeva k prenehanju driske, temveč nasprotno: zmanjšuje vnos hranil, izgubljenih zaradi driske, in maščob, ki upočasnijo prehod hrane skozi črevesje in negujejo bolnika, zato jo opuščamo in ne priporočamo.

Normalna, uravnotežena in raznolika prehrana brez pomembnih omejitev ohranja normalen vnos hranilnih snovi in prispeva k hitrejšemu okrevanju.

Ker ima telo svoje naravne obrambne mehanizme, nam nekatera hrana, jedi in pijače ne bodo ustrezali. Takrat je pomembno, da prisluhnete svojemu telesu in se ne silite z uživanjem hrane, ki »vam ne paše«.

Med drisko se še vedno svetuje izogibanje sladkim pijačam, sokom in čajem ter kavi, ki »vleče« vodo v črevesje in spodbuja črevesno peristaltiko, kar lahko še poslabša situacijo. Enako velja za zelo začinjeno hrano, jedi z žara, stročnice in zelje, ki jih je težje prebaviti in nas napihujejo. Ta hrana in jedi nam pri driski ne dišijo.

Ko gre za dnevni jedilnik v času driske, posezite po lažjih obrokih. Za zajtrk na primer pojejte kruh z maslom in marmelado ali medom, mlečni namaz, proseno kašo ali ovseno kašo z banano, za kosilo je dobrodošla krepka juha s korenčkom in testeninami, rižota ali testenine z lažjo omako, piščanec s kuhanim krompirjem in solato, kot prigrizek pa jejte suhe piškote in sadje ter biskvit. Za večerjo je dobra ideja polenta z jogurtom, zdrob ali sendvič.

Obroki morajo biti redni, zato je priporočljivo zaužiti pet obrokov na dan, vendar ne smejo biti obilni; še več, priporočeno je zaužiti manjše obroke večkrat na dan.

Kadar gre za akutno nalezljivo drisko, je najbolje, da telesu preprosto omogočimo, da se naravno brani pred povzročiteljem. Telo v tem času potrebuje pomoč in moč, to pa mu boste omogočili s pravilno rehidracijo, prehrano in uporabo prehranskih dopolnil, kot so probiotiki in vitaminsko-mineralni pripravki.