Bakterije, ki povzročajo infekcijske driske

doc. dr. Mateja Logar, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center Ljubljana
Na leto je v Sloveniji prijavljenih 10.000–15.000 primerov infekcijske driske. Bolezen je sicer še precej pogostejša, saj bolniki z blago obliko bolezni zdravnika pogosto niti ne obiščejo. Visoke temperature omogočajo hitrejše razmnoževanje bakterij, ki povzročajo drisko, zato so v toplih mesecih driske pogostejše.
: Infekcijsko drisko povzročajo salmonela, kampilobaktri in Escherichia coli

S prihodom pomladi in daljših dni se spremeni tudi naš način preživljanja prostega časa. Več časa smo v naravi, pogosteje se odločimo, da tudi jemo zunaj. Sezona piknikov pa poleg vsega lepega prinaša tudi določena tveganja in nevarnosti.

Meso, ki ga pripravljamo, je pogosto termično slabše obdelano, hrano shranjujemo izven hladilnika, kar vse omogoča razvoj bakterij, ki povzročajo infekcijsko drisko. Več kot 90 % akutnih drisk (težave trajajo manj kot dva tedna) je infekcijskega izvora, kar pomeni, da se okužimo z bakterijami, ki nas obkrožajo.

Trije najpogostejši bakterijski povzročitelji driske v Sloveniji so salmonele, kampilobaktri in Escherichia coli.

Kje se skrivajo salmonele?

Za nastanek bolezenskih težav pri okužbah s salmonelami je treba zaužiti razmeroma veliko število bakterij, zato se v večini primerov s salmonelami okužimo z zaužitjem okužene hrane. Piščanci izločajo salmonele v blatu, zato salmonele pogosto najdemo na jajčnih lupinah. Prav tako so lahko salmonele tudi v jajčnem beljaku in rumenjaku. 

Ocenjujejo, da je s salmonelami okuženega kar 50–60 % piščančjega mesa. Okužimo se tudi z uživanjem surovih jajc ali izdelkov, v katerih so surova jajca (majoneze, jajčne kreme, pudingi, sladoledi) in s toplotno neustrezno obdelanim piščančjim mesom.

Salmonele lahko z delovnih površin, na katerih smo obdelovali piščančje meso, prenesemo tudi na sadje in zelenjavo, ki ga tam obdelujemo kasneje. Salmonele lahko na sadje in zelenjavo prenesemo tudi z gnojili, ki so onesnažena s človeškimi ali z živalskimi iztrebki, v katerih so salmonele. 

Salmonele lahko prenašajo tudi domači ljubljenčki, kot so želve, legvani, glodavci in ptiči, z njimi se okužijo predvsem majhni otroci, ki so z domačimi ljubljenčki v tesnem stiku. Izbruhi okužb s salmonelami se pogosto pojavljajo tudi ob vdoru kanalizacije v vodovodni sistem.

Kampilobaktri so drugi najpogostejši povzročitelj infekcijskih drisk v Sloveniji

Po epidemioloških značilnostih so okužbe s kampilobaktri precej podobne salmonelozam in prav tako sodijo med zoonoze, kar pomeni, da se prav tako lahko prenašajo prek živali. V zadnjih letih so v Sloveniji okužbe s kampilobaktri po pogostosti bakterijskih povzročiteljev infekcijskih drisk na drugem mestu, takoj za salmonelami.

Okužbe s salmonelami in kampilobaktri so pogostejše v poletnih mesecih, ko jim višje temperature omogočajo hitrejše razmnoževanje. 

Escherichia coli – zelo razširjena bakterija

Sevi Escherichie coli so razširjeni po vsem svetu. Z njo se najpogosteje okužimo z uživanjem okuženih živil in vode. Možen je tudi neposreden prenos s človeka na človeka. Pomembni prenašalci so tudi muhe in druge žuželke.

Pri driski je pomemben zadosten vnos tekočine

Kako ukrepati ob pojavu infekcijske driske?

Akutna infekcijska driska praviloma mine v 3 do 7 dneh brez posebnega zdravljenja. Pomembno je, da skrbimo za zadosten vnos tekočin, da ne pride do izsušitve. Izsušitev je bistveno pogostejša pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših in tistih, ki imajo hujše osnovne bolezni. Med akutno drisko svetujemo blago prilagoditev prehrane.

Odsvetujemo mleko, razen dojenja. Bolniki naj uživajo hrano, ki vsebuje dovolj kalorij, po drugi strani pa ne pospešuje peristaltike in ni težko prebavljiva. Svetujemo, da bolniki uživajo kuhana živila, ki vsebujejo škrob (krompir, testenine) in žitarice (riž, pšenica, oves). Primerni so tudi kuhana zelenjava, zelenjavne juhe, banane, jogurti, krekerji ipd.

V obsežni raziskavi, ki je ugotavljala vpliv probiotikov na potek akutne driske, se je pokazalo, da probiotiki pomembno skrajšajo trajanje driske in zmanjšajo število odvajanj. Probiotiki so se izkazali za varne in niso bili povezani z izrazitimi neželenimi učinki. 

Ob pojavu akutne driske se priporoča jemanje dokazano učinkovitih probiotikov, ki zmanjšujejo trajanje in intenzivnost driske.

Najboljša je preventiva

Driske lahko preprečimo z upoštevanjem pravil za pripravo hrane ter ustrezno shranjevanje surovih živil in že pripravljene hrane. Pomembno je redno in temeljito umivanje rok in skrb za uporabo čiste, pitne vode. 

back to top