5 kriterijev za izbiro kakovostnega izdelka z dobrimi bakterijami

prof. dr. Irena Rogelj
Število znanstvenih dokazov o koristnih učinkih probiotikov za zdravje ljudi nenehno raste. Kljub vedno novim kakovostnim kliničnim raziskavam pa ostaja na tržišču, kjer probiotike najdemo najpogosteje v obliki živil in prehranskih dopolnil, še vedno veliko tovrstnih izdelkov z vprašljivo ali nepreverjeno kakovostjo.
5 kriterijev pri izbiri probiotika

Bi radi izbrali zase in svoje najbližje kakovosten probiotik pa se ne znajdete med polnimi policami izdelkov, ki so na prvi pogled videti enaki, in se sprašujete, kateri je najboljši? Berite dalje in izvedeli boste, kaj znanost trenutno pravi o probiotikih, pa tudi to, kar vas najbolj zanima – katere kriterije upoštevati pri izbiri najbolj kakovostnega probiotika na trgu.

Pet značilnosti kakovostnih probiotičnih izdelkov

Izhodiščna parametra kakovosti probiotičnega izdelka sta nakazana že v definiciji probiotikov, saj poudarja živost mikroorganizma in odmerek, potreben za učinek. Ko govorimo o probiotičnem izdelku, pa se srečamo z dodatnimi zahtevami, saj mora biti – pa naj gre za prehransko dopolnilo ali zdravilo – pravilno deklariran, funkcionalen in varen.

Posvetimo se najpomembnejšim petim značilnostim kakovostnih probiotičnih izdelkov, po katerih boste znali ločiti zrnje od plev, ko boste izbirali probiotik. 

1. Probiotični izdelek vsebuje dokumentirane probiotične seve, namenjene ciljni populaciji, in se prodaja v lekarnah.

Za opredelitev seva kot probiotika so po opravljenih testih in vitro, testih na celičnih linijah ali tkivih ter na različnih živalskih modelih, nujne potrditve učinkovitosti in varnosti v kliničnih študijah, v katerih sodelujejo ljudje. Priporočilo stroke je, naj se klinične študije izvajajo v več centrih, izsledki pa morajo biti objavljeni v priznanih znanstvenih revijah. 

Probiotične izdelke je priporočljivo kupovati v lekarnah ali preverjenih spletnih lekarnah, saj tam izdelke pred umestitvijo v svojo zalogo strokovno preverijo. Poleg tega nam je ob nakupu v lekarni vedno na voljo strokovna pomoč in nasvet farmacevta. 
 

Probiotiki spadajo v novo generacijo izdelkov, ki brišejo meje med živili, prehranskimi dopolnili in zdravili, zato se zakonodaja še oblikuje, kakovost in kontrola kakovosti probiotičnih izdelkov pa sta prepuščeni vestnosti proizvajalca.

2. Probiotični izdelek vsebuje deklarirano število živih probiotičnih sevov.

Pravilno označevanje izdelka mora vsebovati oznako rodu, vrste in seva, skladno s priznano znanstveno nomenklaturo, opis seva in minimalno število živih celic vsakega probiotičnega seva ob koncu obstojnosti oziroma roka trajanja.

3. Učinkovitost probiotičnega izdelka je ustrezno dokazana v kliničnih študijah.

Klinične študije, v katerih sodelujejo ljudje, so usmerjene v preučevanje različnih učinkov probiotičnega seva, kot so statistično in biološko značilno izboljšanje simptomov, manjše tveganje zbolevanja, daljši čas med ponovnim zbolevanjem in hitrejše okrevanje.

4. Priporočen odmerek

Na probiotičnem izdelku je jasno naveden priporočen odmerek, ki zagotavlja učinkovitost probiotika skladno z zdravstveno trditvijo.

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo, če jih zaužijemo v zadostni količini, koristne učinke na zdravje gostitelja.

5. Kontrolo kakovosti probiotičnega izdelka izvajajo zunanji specializirani laboratoriji z akreditiranimi metodami za probiotične izdelke.

Pri izbiri probiotika zase in svoje najbližje bodite pozorni na to, da izdelek zadovoljuje vseh pet naštetih kriterijev in zagotovo boste izbrali pravo pot do urejene prebave.

Viri: 

  1. European Commission. EU register on nutrition and health claims. ec.europa.eu/food/safety/labelling_nutrition/claims/register/public/ . Dostop: 10-. 7-. 2020.
  2. WGO Global Guideline Probiotics and prebiotics. World Gastroenterology Organisation, 2017. 35 str.
  3. FAO/WHO. 2001. Health and nutritional properties of probiotics in food including powder milk with live lactic acid bacteria. Report of a Joint FAO/WHO Expert Consultation on Evaluation of Health and Nutritional Properties of Probiotics in Food Including Powder Milk with Live Lactic Acid Bacteria. Rome, FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations: 34 str.
  4. FAO/WHO. 2002. Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food. Report of a Joint FAO/WHO Working Group on Drafting Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food. London Ontario, Canada, s. 1-11.
  5. European Food Safety Authority (EFSA). 2007. Introduction of a Qualified Presumption of Safety (QPS) approach for assessment of selected microorganisms referred to EFSA. The EFSA Journal, 587, 1‐16.
  6. EFSA FEEDAP. 2018. Guidance on the characterisation of microorganisms used as feed additives or as production organisms. EFSA Journal 16(3):5206, 24 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5206
  7. Fenster, K. et al. The Production and Delivery of Probiotics: A Review of a Practical Approach. Microorganisms, 2019, 7, 83; doi:10.3390/microorganisms7030083
  8. Nivoliez, A. et al. Influence of manufacturing processes on cell surface properties of probiotic strain Lactobacillus rhamnosus Lcr35®. Appl. Microbiol. Biotechnol. 2015, 99, 399–411
  9. Grześkowiak, Ł. Et al. Manufacturing process influences properties of probiotic bacteria. Br. J. Nutr. 2011, 105, 887–894.
  10. Kiekens, S. et al. Impact of spray-drying on the pili of Lactobacillus rhamnosus GG. Microbial Biotechnology, 2019, 12, 849–855.
back to top