Antibiotiki in probiotiki: prvi odstranijo škodljive bakterije, druge naselijo zdrave

asist. Taja Železnik Ramuta, mag. mikrobiol.
Ilja Iljič Mečnikov (l. 1845–1916) je bil ruski biolog in Nobelov nagrajenec, ki se je ukvarjal s preučevanjem delovanja imunskega sistema. V nasprotju s takratnim mišljenjem, da so črevesni mikroorganizmi škodljivi in da jih je treba izločiti iz telesa, je bil prepričan, da se lahko črevesne težave rešijo z ustrezno dieto. Slednja je prepovedovala uživanje alkohola in težke hrane, hkrati pa zapovedovala uživanje kislega mleka ali jogurta, kjer so prisotni tudi probiotiki. Mečnikov je bil tako eden izmed prvih, ki je priporočal uporabo probiotikov za vzdrževanje zdravega črevesja.

Antibiotiki in driska

Jemanju antibiotikov pogosto sledi pojav driske. Antibiotiki zaradi svojega neselektivnega delovanja poleg škodljivih, patogenih bakterij, uničijo tudi dobre bakterije, ki blagodejno vplivajo na zdravje, in ravno sprememba strukture mikrobiote (gre za bakterije, ki naseljujejo neko okolje, v tem primeru črevesje) vodi v razvoj driske.

Da lahko uporaba antibiotikov povzroči razvoj driske, so zabeležili že v 50. letih prejšnjega stoletja, nekaj let po začetku uporabe prvih antibiotikov. Driska se pojavi v 5–49 % primerov jemanja antibiotikov, lahko že ob začetku terapije ali do dva meseca po koncu jemanja antibiotikov. Ta se še posebej pogosto pojavi pri posameznikih, ki jemljejo antibiotike s širšim spektrom delovanjapri starejšihbolnikih, ki so že dlje časa hospitalizirani, in pri oralnem jemanju antibiotikov.

Antibiotiki lahko povzročijo drisko.

Probiotiki močno prispevajo k zmanjšanju pojava driske pri antibiotični terapiji

Svetovna zdravstvena organizacija definira probiotike kot “žive mikroorganizme, ki v ustreznih količinah prispevajo k zdravju gostitelja”. Klinične študije so dokazale, da imajo probiotiki pomembno vlogo pri zdravljenju in tudi pri preprečevanju pojava driske ob antibiotični terapiji. 

Antibiotiki, prebavne težave, driska in probiotiki

Eno izmed večjih študij je leta 2017 izvedla raziskovalka Sara Blaabjerg s sodelavci z Univerze v Kopenhagnu. V raziskavi se je osredotočila na analizo pogostosti pojava driske po jemanju antibiotikov pri skupno 3631 preiskovancih. 

Izmed prostovoljcev, ki so hkrati z antibiotiki uživali tudi probiotike, je zgolj 8 % dobilo drisko, ki je trajala v povprečju tri dni, medtem ko je ta odstotek pri prostovoljcih, ki niso uživali probiotikov, znašal 17 % (kar 2x več!), driska pa je v povprečju trajala pet dni. Za še posebej učinkovite so se izkazali probiotiki, ki so vsebovali bakterijo Lactobacillus rhamnosus GG ali kvasovko Saccharomyces boulardii CNCM I-745.

​​​​​​Probiotiki imajo dokazano pomembno vlogo pri zdravljenju in preprečevanju pojava driske ob antibiotični terapiji. 

Na kakšen način delujejo probiotiki?

Probiotiki tekmujejo s škodljivimi, patogenimi bakterijami za hranila in življenjski prostor v našem črevesju. Tako po eni strani patogenim bakterijam odžirajo hranila, po drugi strani pa zasedajo mesta v črevesju, ki bi jih sicer zasedle patogene bakterije. Poleg tega lahko probiotiki izločajo t. i. bakteriocine, molekule, ki delujejo protimikrobno proti škodljivim bakterijam in celo zmotijo signalizacijo med patogenimi bakterijami, ki zato ne morejo delovati tako ubrano. Hkrati probiotiki tudi stimulirajo imunski odziv, ki potem še bolj učinkovito deluje proti povzročiteljem bolezni.

Na kaj še moramo biti pozorni pri izbiri in uporabi probiotikov?

Samo kakovostni probiotiki bodo zagotovili blagodejne učinke na telo, zato moramo biti pri nakupu pozorni na več dejavnikov. Najpomembnejši je pravilen izbor probiotika, pri čemer je zelo pomembno, da izberemo ustrezen bakterijski sev.

Bakterije znotraj iste vrste uvrščamo v različne podskupine, t. i. bakterijske seve, ki so običajno označeni s kombinacijo številk in črk. Ravni blagodejnih bakterij se med bakterijskimi sevi razlikujejo. Tako npr. sev Lactobacillus rhamnosus GG (pri čemer je Lactobacillus poimenovanje rodu, rhamnosus poimenovanje vrste in GG poimenovanje seva) preprečuje rotavirusne driske in driske, ki so povezane z jemanjem antibiotikov, atopične dermatitise in okužbe dihal, medtem ko drug bakterijski sev iste vrste, npr. Lactobacillus rhamnosus PB01 (pri čemer je PB01 poimenovanje seva) izboljša gibljivost spermijev in poveča prag bolečine, vendar pa ne prispeva k preprečevanju driske, ki se razvije zaradi jemanja antibiotikov.

Samo kakovostni probiotiki bodo zagotovili  blagodejne učinke na telo, zato moramo biti pozorni pri nakupu.

Probiotike sestavljajo živi mikroorganizmi in posledično je njihova učinkovitost časovno omejena, saj ti sčasoma odmirajo. Pomembno je, da probiotike kupimo od zanesljivega proizvajalca, čigar izdelki so farmacevtsko preizkušeni, saj bodo slednji zagotovili, da bo zadostno število probiotičnih bakterij preživelo do konca roka uporabe. Moramo biti tudi pozorni, da jih shranimo v skladu z navodili proizvajalca in da upoštevamo rok uporabe, ki je naveden na embalaži.

Viri:

  1. Agamennone V. in sodelavci, 2018. A practical guide for probiotics applied to the case of antibiotic-associated diarrhea in the Netherlands. BMC Gastroenterology, 18: 103.
  2. Aggarwal J. in sodelavci, 2013. Probiotics and their Effects on Metabolic Diseases: An Update. Journal of Clinical and Diagnostic Research, 7(1):173-177.
  3. Daliri E.B. in sodelavci, 2015. New Perspectives on Probiotics in Health and Disease. Food Science and Human Wellness, 4(2):56-65.
  4. Kechagia M. in sodelavci, 2013. Health Benefits of Probiotics: A Review. ISRN Nutrition, 2013:481651.
  5. Kolaček S. in sodelavci, 2017. Commercial Probiotic Products: A Call for Improved Quality Control. A Position Paper by the ESPGHAN Working Group for Probiotics and Prebiotics. Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition, 65(1):117-124. 
  6. Mackowiak P.A., 2013. Recycling Metchnikoff: Probiotics, the Intestinal Microbiome and the Quest for the Long Life. Frontiers in Public Health, 1:52.
  7. McFarland L.V., 2008. Antibiotic-associated diarrhea: epidemiology, trends and treatment. Future Microbiology, 3(5): 563-578.
  8. Markowiak P. in Slizewska K., 2017. Effects of Probiotics, Prebiotics and Synbiotics on Human Health. Nutrients, 9(9):1021.
  9. Guarner F. in sodelavci, 2017. Probiotics and prebiotics. World Gastroenterology Organisation Global Guidelines.

Izberite preverjeno kakovost

Kako do brezplačnega izdelka Waya®?

Kako do brezplačnega izdelka WAYA®?

Na škatlici poiščite srebrno nalepko in jo podrgnite. Obiščite spletno mesto Medis Plus, se registrirajte in vnesite kodo s katero se na vaš račun naložijo metuljčki. Ko ujamete 10 metuljčkov, si lahko izberete en izdelek GRATIS.

Vpis kode
back to top