Naj driska ne potuje z vami

doc. dr. Mateja Logar, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center Ljubljana
Driska na potovanju je velika zdravstvena težava, ki prispeva k veliki obolevnosti in onesposobi ljudi na potovanjih. Obolevajo predvsem ljudje, ki potujejo iz industrijsko bolj razvitih držav v dežele v razvoju.
Prebavne težave in driska na potovanju

O potovalni driski govorimo, če v 24 urah trikrat ali večkrat odvajamo neformirano blato in imamo ob tem še en pridružen simptom:

  • siljenje na bruhanje,
  • slabo počutje,
  • bruhanje,
  • trebušne krče,
  • povišano temperaturo,
  • krče v zadnjiku
  • odvajanje sluzavega ali krvavega blata.

V katerih delih sveta je najbolj verjetno, da boste veliko časa preživeli na stranišču?

Pojavljanje driske na potovanju je sorazmerno s pogostostjo števila prehranskih prekrškov. Glavni samostojni dejavnik tveganja, da dobimo drisko na potovanju, je področje, kamor potujemo. Glede na tveganje, da dobimo drisko, lahko v grobem svet razdelimo v tri področja:

  • področja z velikim tveganjem (20–50 % verjetnost, da dobimo potovalno drisko): Latinska Amerika, Afrika, deli srednjega Vzhoda, Dominikanska republika, Haiti in Azija;
  • področja s srednjim tveganjem (8–20 % verjetnost, da dobimo potovalno drisko): južna Evropa, Izrael, južna Afrika in večina Karibskih otokov;
  • področja z majhnim tveganjem (do 7 % verjetnost, da dobimo potovalno drisko): Kanada, ZDA, srednja in severna Evropa, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija in posamezni Karibski otoki.

V vsaj 90 % se driska na potovanju pojavi v prvih dveh tednih od pričetka potovanja, vendar se lahko pojavi kadarkoli med potovanjem ali celo po vrnitvi domov.

Glavni samostojni dejavnik tveganja, da dobimo drisko na potovanju, je področje, kamor potujemo.

Kaj je najbolj tvegano jesti

Večino primerov driske na potovanju povzročajo bakterije, redkeje rotavirusi in norovirusi. Najbolj tvegana za okužbo so vlažna in surova živila (hladne solate in sladice, hamburgerji, surove, hladne omake, neolupljeno sadje, nepasterizirano mleko in mlečni izdelki, voda iz vodovoda), medtem ko so suha živila v glavnem varna (kruh, trdi siri, sadje, ki ga olupimo, ustekleničena voda in gazirane pijače).

Hrana je načeloma varna, če je med kuhanjem temperatura v sredici presegla 71 °C in po kuhanju ni bila več shranjevana. Popotnikom svetujemo, naj se trudijo in pijejo varne pijače in za pitje ne uporabljajo vode iz vodovoda.

Okužimo se lahko tudi med plavanjem. Zato popotnikom odsvetujemo plavanje v sladkih ali slanih vodah, v katere bi lahko bila speljana lokalna kanalizacija.

V potovalno lekarno sodijo tudi dobre mlečnokislinske bakterije

Pred odhodom lahko popotnikom in turistom svetujemo glede varne hrane in pijače, vendar se le redki držijo teh navodil. Neantibiotična sredstva so najpomembnejši način preprečevanja driske na potovanju. Ljudje na potovanjih pogosto uporabljajo izdelke z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami, ki imajo zelo dober varnostni profil in se jih običajno lahko jemlje tudi dalj časa.

Ob pojavu driske nadomeščajte izgubljeno tekočino in elektrolite

V večini primerov driska na potovanju ni niti huda niti življenjsko ogrožajoča bolezen. Zato je zdravljenje usmerjeno k zmanjševanju težav in trajanja driske.

Prvi cilj je preprečitev nastanka dehidracije, ki se razvije hitreje pri dojenčkih, majhnih otrocih, starejših in v nosečnosti, medtem ko je dehidracija pri zdravih odraslih redka.

Bolniki, ki imajo blago drisko, pri kateri ni potrebno prilagajanje dnevnih aktivnosti, lahko nadomestijo tekočino in elektrolite z zaužitjem kombinacije slanih krekerjev oziroma slane, čiste juhe, sadnih sokov in gaziranih, sladkih pijač, ki ne vsebujejo kofeina.

Pri hujših driskah ter pri otrocih, starejših in nosečnicah je potrebno intenzivnejše nadomeščanje tekočine z oralnimi rehidracijskimi tekočinami (ORT). ORT vsebujejo poleg vode tudi sestavljene sladkorje in sol. Posebne omejitve pri hrani niso potrebne. Kadar gre za hujšo drisko s pridruženimi simptomi, pride v poštev tudi antibiotično zdravljenje.

Rehidracija je najpomembnejši ukrep ob pojavu driske!

Nasvet za popotnike

Potovanja v tropska in subtropska področja postajajo vedno bolj dostopna in na ta način privlačna za vedno širši krog ljudi. Žal je driska na potovanju v teh področjih zelo pogosta, saj zboli kar do 50 % potnikov, ki potuje v te dele sveta. 

Čeprav je bolezen praviloma blaga, pa lahko dodobra pokvari počitniške načrte. Zato je pomembno, da se že pred odhodom zavedate, kaj lahko storite, da preprečite nastanek bolezni. Žal tudi vemo, da se večina ljudi ne drži priporočil glede varnega načina prehranjevanja in da se driska lahko pojavi tudi ob strogem upoštevanju navodil.

Dobre mlečnokislinske bakterije so ob upoštevanju priporočil glede varne prehrane še ena od možnosti za pomoč prebavi na potovanju. Popotniki morate biti tudi seznanjeni z možnostmi samozdravljenja in vedeti, kdaj morate poiskati zdravniško pomoč.

back to top