Kako se izogniti virusni driski

Urša Jarc, mag. farm.
Najpogostejši povzročitelji virusnih drisk so norovirusi, rotavirusi in adenovirusi, ki jih lahko zaužijemo s hrano, vodo ali si jih zanesemo v usta z umazanimi rokami.
Preprečite širjenje rotavirusov

Odmerek je pri črevesnih virusnih okužbah, za razliko od večine bakterijskih okužb, majhen. To pomeni, da je za okužbo potrebna majhna količina virusov. Ob izbruhih npr. norovirusnih drisk lahko zato zbolijo cele skupine otrok v vrtcih, varovancev v domovih za starejše, vsi družinski člani ipd.

Za okužbo so sicer dovzetni ljudje vseh starostnih skupin. Bolezen je lahko nevarna za ranljivejšo populacijo, kot so majhni otroci, starejše osebe, kronični bolniki in nosečnice. Driska in bruhanje bolnike izčrpata, največja nevarnost pa grozi v obliki dehidracije.1

Kako preprečiti širjenje virusnih črevesnih nalezljivih bolezni?

1. Pravilna higiena rok

Roke natančno umivamo z milom in tekočo vodo vsaj 20 sekund, predvsem po opravljanju potrebe, menjavi plenic, pred jedjo ter pred in med pripravo hrane. Ko ni na voljo čiste vode, priporočamo uporabo mokrih higienskih ali alkoholnih robčkov. Pravilnega umivanja rok učimo že naše najmlajše.

2. Pazljiva priprava in shranjevanje živil

Pazimo, da ne pride do navzkrižnega onesnaženja živil z mikroorganizmi. Kuhinjske deske, nože in druge pripomočke uporabljamo ločeno za surova in že kuhana živila. 

3. Toplotna obdelava

Večino zdravju škodljivih mikroorganizmov uničimo s segrevanjem nad 70 °C. Meso pravilno toplotno obdelamo, sadje in zelenjavo pa pred zaužitjem temeljito umijemo pod tekočo vodo. 

4. Varna uporaba pitne vode

Za pitje in umivanje uporabljamo le varno pitno vodo iz nadzorovanih virov. V Sloveniji je voda iz pipe neoporečna, če pa se boste odpravili v eksotične kraje, je priporočljiva uporaba ustekleničene vode.

Ob driski je pomembno pitje vode

5. Vzdrževanje čistoče

Redno čistimo, zračimo in razkužujemo sanitarne in druge potencialno onesnažene prostore in površine. Če že imamo v svoji družini nekoga, ki je zbolel za virusno drisko, uporabljamo različne krožnike, kozarce ali pribor. Prav tako uporabljajmo ločene brisače. 

6. Preudarno ravnanje z odpadki

Uporabljene plenice in krpe, umazane z izločki, odlagamo v plastične vrečke, ki jih dobro zatesnimo, saj se virusi hitro širijo kapljično. Pralne plenice in tkanine operemo v pralnem stroju na visoki temperaturi.

7. Bolne otroke obdržimo doma

Otroci, ki bruhajo ali imajo drisko, ne smejo obiskovati vrtca ali šole. Bolniki so takrat najbolj kužni, saj se z blatom izloča največ škodljivih mikroorganizmov. Ker pa so lahko bolniki kužni že dan ali dva pred nastopom simptomov ali pa so samo prenašalci virusa, ni redkost, da za virusno drisko zbolijo cele skupine v vrtcih, šolah ali starostniki v domovih za ostarele. 

Driska in bruhanje bolnike izčrpata, največja nevarnost pa je dehidracija.

8. Cepljenje lahko prepreči okužbo

Na voljo je živo, oslabljeno cepivo proti rotavirusom za dojenčke. Cepivo je zelo učinkovito pri preprečevanju okužb, povzročenih z najpogostejšimi tipi rotavirusov. Raziskave so pokazale, da cepljenje prepreči več kot 80 % vseh okužb z rotavirusi in več kot 90 % resnih okužb z rotavirusi. Pri cepljenju proti rotavirusnim okužbam ne moremo govoriti o kolektivni zaščiti, ker niti po preboleli bolezni niti po cepljenju ni trajne imunosti in se z rotavirusi lahko okužimo večkrat.3 

Nekateri izdelki z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami skrajšajo trajanje virusne driske, se priporočajo tudi pri njeni preventivi in ne samo takrat, ko je driska že prisotna. Primerni so takrat, ko obstaja velika verjetnost okužbe, na primer, ko se odpravljate na eksotično potovanje ali ko zboli eden izmed sorojencev ali otrok v vrtcu. Ob prisotnosti virusne driske v vaši okolici se tako priporoča preventivna uporaba dokazano učinkovitih izdelkov z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami, med katere spada tudi sev Lactobacillus rhamnosus GG.

Viri:

  1. Driska in bruhanje kot posledica okužbe črevesja. NIJZ, 2015. Dostopno na www.nijz.si/sl/driska-in-bruhanje-kot-posledica-okuzbe-crevesja (13. 10. 2017)
  2. Tedensko spremljanje prijavljenih virusnih črevesnih bolezni. NIJZ, 2017. Dostopno na www.nijz.si/sl/tedensko-spremljanje-prijavljenih-virusnih-crevesnih-bolezni (13. 10. 2017)
  3. Rotavirusne okužbe in cepljenje: Vprašanja in odgovori. NIJZ, 2016. Dostopno na www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/rotavirusi_vpr_in_odg_za_splet_2016.pdf (13. 10. 2017)
back to top