O DOBRIH BAKTERIJAH

Dobre mlečnokislinske bakterije so mikroorganizmi, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje. Z dodajanjem le teh v prehrano lahko uravnovesite črevesno mikrofloro.

Probiotiki poskrbijo za bolj urejeno prebavo in lajšajo prebavne težave.

Ključno o dobrih mlečnokislinskih bakterijah

V naših prebavilih se nahajajo naši zvesti prijatelji – naravno prisotni mikroorganizmi, katerih združbo imenujemo črevesna mikroflora (v zadnjem času se pogosto uporablja tudi izraz mikrobiota).

Sestavljajo jo predvsem dobre bakterije, ki pomagajo ohranjati zdravje našega črevesja in s tem zdravje našega celotnega organizma. Ravnovesje črevesne mikroflore je namreč izredno pomembno za pravilno delovanje imunskega sistema.

Porušeno ravnovesje v črevesju

Zakaj pride do porušenega ravnovesja v črevesju?

okužbe z virusi in bakterijami
nepravilna prehrana
stres
zdravljenje z antibiotiki
nerazvitost črevesne mikroflore pri dojenčkih
zmanjšana zmožnost obnove črevesne mikroflore pri starejših

Posledice porušenega ravnovesja v črevesu

Ko se poruši ravnovesje v črevesju, doživimo vsem dobro poznane neprijetnosti, kot so:

splošno slabše počutje,
upočasnjena prebava,
krči,
napenjanje,
driska ali
zaprtje.

Z dodajanjem dobrih mlečnokislinskih bakterij v svojo prehrano lahko črevesno mikrofloro uravnovesimo.

Zakaj so dobre mlečnokislinske bakterije pomembne?

Dobre mlečnokislinske bakterije so živi mikroorganizmi, ki, če so zaužiti v zadostni količini, ugodno delujejo na naše telo. Njihova naloga je, da ustvarjajo primerno črevesno mikrofloro, ki:

naše telo varuje pred škodljivimi dejavniki,
spodbuja naš imunski sistem,
nam pomaga pri razgradnji hrane in pridobivanju hranil,
onemogočajo rast škodljivih bakterij in tako preprečujejo prebavne težave.

So živi organizmi in izjemno občutljivi pri prehodu skozi kislo okolje prebavil, zato jih je treba ustrezno zaščititi.

Probiotiki in mikroenkapsulacija

Zelo učinkovito zaščito nudi postopek mikroenkapsulacije. S tem postopkom bakterije dobijo poseben zaščitni ovoj, ki jim omogoči preživetje do črevesja v 5× večji meri kot pri tistih, ki niso mikroenkapsulirane.

Eden najbolj raziskanih sevov je Lactobacillus rhamnosus GG, ki ga vsebujejo tudi izdelki WAYA.

Kako delujejo dobre mlečnokislinske bakterije?

Koristne probiotične bakterije delujejo na treh ravneh.

Vplivajo na sestavo črevesne mikroflore
Zasedejo prostor na črevesni sluznici, kamor se drugače lahko pripenjajo škodljive bakterije, ki povzročijo okužbo. Probiotične bakterije prav tako izločajo nekatere snovi, s katerimi ustvarjajo neugodne življenjske razmere za slabe bakterije.
Okrepijo črevesno sluznico in pospešijo njeno obnovo
Probiotične bakterije tvorijo kratkoverižne maščobne kisline, ki so hranila za celice črevesne stene in s tem pospešujejo njihovo rast.
Ugodno vplivajo na imunski sistem
Probiotične bakterije z aktivacijo imunskih celic spodbudijo mehanizme proti kroničnim okužbam. Izredno močan vpliv na imunski sistem imajo tudi zato, ker je v črevesju kar 70 odstotkov imunskega sistema.

Lactobacillus rhamnosus GG ima visoko stopnjo priporočil in je:

dokazano učinkovit pri akutnih driskah (skrajša trajanje akutne driske za en dan)
dokazano učinkovit pri preprečevanju prebavnih motenj ob jemanju antibiotikov
primeren za lajšanje in preprečevanje atopijskega dermatitisa v povezavi z alergijo na kravje mleko

Viri:

Vighi G et al. Allergy and the gastrointestinal system. Clin Exp Immunol. 2008 Sep; 153(Suppl 1): 3–6.
Zhang et al. Impacts of Gut Bacteria on Human Health and Diseases. Int. J. Mol. Sci. 2015, 16, 7493-7519.
Floch et al. The Microbiota in Gastrointestinal Pathophysiology, Implications for Human Health, Prebiotics, Probiotics, and Dysbiosis. Elsevier, 2017.
Guarner et al. World Gastroenterology Organisation Global Guidelines: probiotic and prebiotics. February 2017.
Vandenplas et al. Probiotics: an update. J Pediatr (Rio J). 2015 Jan-Feb;91(1):6-21.
Bermudez-Brito et al. Probiotic mechanisms of action. Ann Nutr Metab. 2012;61(2):160-74.
Segers. Towards a better understanding of Lactobacillus rhamnosus GG – host interactions. From 11th International Symposium on Lactic Acid Bacteria. Microbial Cell Factories 2014;13(Suppl 1):S7.
Floch et al. Recommendations for probiotics use – 2015 update, Proceedings and Consensus Opinion. J Clin Gastroenterol. 2015; 49:S69-73
Guarino et al. European Society for Pediatric Gastroenterology, Hepatology, and Nutrition/ European Society for Pediatric: Infectious Diseases evidence-based guidelines for the management of acute gastroenteritis in children in Europe update 2014. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2014;59:132–152.
Guarner et al. World Gastroenterology Organisation Global Guidelines: probiotic and prebiotics. February 2017.