Zima in pomanjkanje vitamina D

Urša Jarc, mag. farm.
Začeli so se kratki dnevi z dolgimi zimskimi večeri. V službo in iz nje gremo po temi, čez dan pa, če nam dopušča vreme, občasno vidimo kak sončni žarek le skozi okno pisarne. Takšen način življenja vpliva na naše zdravje, saj lahko vodi do pomanjkanja vitamina D.
Pozimi je pomanjkanje vitamina še večje

Vitamin D ni zaman znan kot sončni vitamin. V naši koži se namreč tvori pod vplivom sončnih žarkov. Sicer je prisoten tudi v nekaterih živilih, kot so meso, olje jeter mastnih rib in obogateno mleko ali sokovi, vendar v premajhnih količinah, da bi samo s prehrano zaužili zadostno količino vitamina D.

Zakaj je vitamin D ključnega pomena?

Verjetno že veste, da je vitamin D pomemben za močne kosti in zobe. Poleg tega je nepogrešljiv za učinkovit imunski sistem in mišice, številne raziskave pa ugotavljajo, da obstaja povezava tudi med pomanjkanjem vitamina D in razvojem raka, multiple skleroze, alergij, srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni.

Pri pomanjkanju vitamina D pride do pomanjkanja kalcija in fosforja v krvi ter posledično do slabše rasti in razvoja kosti. Pri otrocih lahko takšno pomanjkanje povzroči rahitis, pri odraslih pa osteopenijo oziroma osteoporozo.

​​​​​​Za zdravo rast in razvoj kosti otrok se priporoča dnevno dodajanje vitamina D v prehrano.

Vitamin D pozimi

Vitamin D se tvori v koži pod vplivom UVB-žarkov. V primeru slabega vremena, uporabe kreme z zaščitnim faktorjem ali temne polti je prodiranje UVB-žarkov v kožo zmanjšano. Melanin v koži temnopolte osebe ima denimo na absorpcijo UVB-žarkov enak vpliv kot krema z zaščitnim faktorjem 15 na svetli barvi kože. V obeh primerih se absorpcija UVB-žarkov zmanjša kar za 99%.

Za dobro absorpcijo je pomemben tudi kot, pod katerim sončni žarki padajo na Zemljino površino. Višje kot je sonce, več UVB-žarkov lahko absorbiramo. Pozimi, ko je sonce nižje na nebu, sta tako absorpcija UVB-žarkov in posledično sinteza vitamina D zmanjšani.

Ne glede na letni čas, imajo povečano tveganje za pomanjkanje vitamina D dojenčki in manjši otroci, starejši, pri katerih je sposobnost sinteze vitamina D v koži zmanjšana, osebe s preveliko telesno maso, nosečnice in vse osebe, ki se (ne)namerno izogibajo sončni svetlobi.

Kaj lahko storimo sami

Teoretično bi lahko čez poletje ob primerni izpostavljenosti sončni svetlobi v koži proizvedli dovolj vitamina D za celo zimo, saj se presežek shrani v naših maščobnih zalogah, od koder se potem sprošča po potrebi.

V dveh tednih dopusta na morju žal ne moremo priskrbeti zalog za celo leto, poleg tega pa smo pri populaciji najmlajših še posebej skrbni pri zaščiti pred soncem. 

Dojenčkov in otrok praviloma ne izpostavljamo žgočemu poletnemu soncu, če pa že, jih skrbno namažemo s kremami z visokim zaščitnim faktorjem, oblečemo v oblačila z dolgimi rokavi in pokrijemo glavo. Na ta način praktično popolnoma zavremo naravno proizvodnjo vitamina D, ki je ključen za zdrav razvoj otrok.

Trenutna priporočila evropskega združenja peditrov za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano  so, da se vsem otrokom do 1. leta starosti dodaja k prehrani 400 IU (mednarodnih enot) vitamina D dnevno, kar je enako 10 µg, pri starejših pa 600 IU.

Prav tako se priporoča uživanje vitamina D v oljnih suspenzijah, saj se s tem izognemo uporabi dodatkov, ki vplivajo na stabilnost in lahko povzročajo alergijske reakcije.

Viri:

  1. Holick, Chen. Vitamin D deficiency: a worldwide problem with health consequences. Am J Clin Nutr April 2008 vol. 87 no. 4 1080S-1086S
  2. Benedik, E., Fidler Mis, N. New recommendations for vitamind D intake. Zdrav Vestn 2013; 82 supl 1: I-145–51
back to top