Zakaj k antibiotiku sodijo dobre mlečnokislinske bakterije?

Urša Jarc, mag. farm.
Vsako zdravljenje z antibiotikom močno poruši bakterijsko ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami v našem črevesju, kar lahko kmalu povzroči nove zdravstvene težave. Najpogostejši stranski učinki jemanja antibiotikov so težave s prebavo.
Ob zdravljenju z antibiotiki vedno jemljite še probiotike

Skupnost vseh mikroorganizmov v našem črevesju se imenuje črevesna mikrobiota. Za nas in namesto nas opravi veliko koristnega dela, saj nam pomaga razgraditi hrano, ki jo zaužijemo, varuje nas pred škodljivimi snovmi in patogeni ter vzpodbuja naše celice, da se obnavljajo in ohranjajo čvrsto črevesno steno. Poleg tega pa vpliva tudi na razvoj in delovanje imunskega sistema in je tako nujno potrebna za naše zdravje.

Zdrava mikrobiota je v ravnotežju med dobrimi in škodljivimi bakterijami. Takšna se uspešno upira škodljivim zunanjim dejavnikom kot so neuravnotežena prehrana, stres, infekcije, potovanja, jemanje antibiotikov). 

Če so stresni dejavniki prehudi (npr. zdravljenje z antibiotiki), se njena stabilnost tako poruši, da sama ne zmore hitro vzpostaviti normalnega stanja. V vseh takšnih situacijah je priporočljiva pomoč v obliki dobrih mlečnokislinskih bakterij.

Dobre mlečnokislinske bakterije lahko pomagajo vzdrževati uravnoteženo stanje ter posledično pomagajo pri urejeni prebavi.

Driska ob antibiotičnem zdravljenju

Ob jemanju antibiotikov so najpogostejši neželeni učinek prebavne težave, kot so driska, napenjanje, slabost in bolečine v trebuhu. Antibiotiki namreč ne znajo razlikovati med dobrimi in slabimi bakterijami, tako da zraven škodljivih bakterij uničijo tudi koristne bakterije v našem črevesju.

Antibiotična driska se lahko pojavi takoj po pričetku jemanja ali pa celo do osem tednov po koncu jemanju antibiotika in to kar pri vsakem tretjem človeku, ki prejema antibiotike.

Vsako zdravljenje z antibiotikom močno poruši bakterijsko ravnovesje sicer zdravega črevesja.

Z dodajanjem dobrih mlečnokislinskih bakterij lahko uravnovesimo svojo črevesno mikrobioto

Dobre mlečnokislinske bakterije so živi mikroorganizmi, predvsem mlečnokislinske bakterije, ki, če so zaužiti v zadostni količini, ugodno delujejo na zdravje gostitelja.

Najdemo jih v fermentiranih prehrambnih izdelkih, kot sta kefir in jogurt, lahko pa jih kupimo tudi v obliki prehranskih dopolnil. Najbolj znana in priporočena uporaba dobrih mlečnokislinskih bakterij je ob prebavnih motnjah, kot sta driska ali razdražljivo črevesje.

Dobre mlečnokislinske bakterije v prebavilih tekmujejo z zdravju škodljivimi bakterijami, razgrajujejo sestavine hrane, vzpodbujajo delovanje prebavil in pomagajo pri krepitvi naravne odpornosti.

Zmotno je mišljenje, da ima ena dobra mlečnokislinska bakterija vse zgoraj naštete ugodne učinke, saj se med seboj razlikujejo. Nekatere so uspešnejše pri borbi proti škodljivim bakterijam, druge pri vzpodbujanju delovanja prebavil in/ali uravnavanju imunskega sistema. Dobre mlečnokislinske bakterije so lahko učinkovit podpornik črevesne mikrobiote samo, če je skrbno izbran, proučen in testiran.

Katere dobre mlečnokislinske bakterije izbrati?

Raziskanih je bilo že precej sevov, vendar pri zdravljenju prebavnih motenj najpogosteje izpostavljajo bakterije rodu Lactobacillus in Bifidobacterium ter glivo Saccharomyces boulardiiVsak sev ima zase značilno delovanje, zato učinkov posameznih sevov ne moremo posploševati na vse dobre mlečnokislinske bakterije.

Specifično pri preprečevanju driske, ki je posledica jemanja antibiotikov, se je v kliničnih preskusih najbolj izkazal sev Lactobacillus rhamnosus GG. Sočasno jemanje dobrih mlečnokislinskih bakterij, ki vsebujejo sev Lactobacillus rhamnosus GG, ob zdravljenju z antibiotikom zmanjša tveganje za drisko za več kot 60 %1. Z uporabo dobrih mlečnokislinskih bakterij lahko pripomoremo k hitrejšemu okrevanju po bakterijski okužbi, predvsem pa se izognemo neprijetnim prebavnim težavam in povečamo možnost ozdravitve z antibiotikom. 

Dokazano je, da sočasno jemanje dobrih mlečnokislinskih bakterij s sevom L. rhamnosus GG  ob zdravljenju z antibiotikom zmanjša tveganje za drisko za več kot 60 %.

Priporočljivo je, da začnemo s prejemanjem ob pričetku prejemanja antibiotika in nadaljujemo vsaj do prenehanja zdravljenja z antibiotikom. Ker lahko antibiotiki negativno vplivajo tudi na dobre mlečnokislinske bakterije, za optimalno delovanje priporočamo vsaj dvourni razmik med zaužitjem antibiotika in dobrih mlečnokislinskih bakterij.

Pravilna in varna raba antibiotikov prispeva k boljšemu izidu zdravljenja, manj pogosti rabi antibiotikov in zmanjševanju odpornosti mikroorganizmov na antibiotike. K temu sodi tudi sočasna uporaba varnih in učinkovitih dobrih mlečnokislinskih bakterij že od prvega dneva uvedbe antibiotikov dalje. Izdelki WAYA Biotic vsebujejo najbolj preizkušeno, mikroenkapsulirano kulturo Lactobacillus rhamnosus GG.

Viri:

  1. Vanderhoof JA. Lactobacillus GG in the prevention of antibiotic-associated diarrhea in children. J Pediatr. 1999 Nov;135(5):564-8
  2. Floch MH. et al. Recommendations for probiotics use – 2015 update. J Clin Gastroenterol.2015;49:S69-73.
  3. Del Piano M, Carmagnola S, Ballarè M, Sartori M, Orsello M, Balzarini M, Pagliarulo M, Tari R, Anderloni A, Strozzi GP, Mogna L, Sforza F, Capurso L. Is microencapsulation the future of probiotic preparations? The increased efficacy of gastroprotected probiotics. Gut Microbes. 2011;2:120-3
back to top