Antibiotiki in neprijetne prebavne težave

Nadja Ott, mag. farm.
Hladna in vlažna obdobja v jesensko-zimskem času so povezana z večjo izpostavljenostjo različnim virusnim in bakterijskim okužbam. Ljudje se več zadržujemo v notranjih prostorih, velikokrat tudi v večjih skupinah, kar še olajša prenos okužbe med posamezniki.
Antibiotiki in prebavne težave

Bakterije srečujemo na vsakem koraku

Na koži in v črevesju jih imamo več milijonov različnih vrst. Večina bakterij nam ne povzroča težav in bolezni, nekatere so celo ključnega pomena za ohranjanje zdravja.

Vseeno pa poznamo tudi nekaj škodljivih bakterij, ki povzročajo okužbe. Te se kažejo z različnimi simptomi, ki so odvisni predvsem od mesta okužbe, najpogosteje pa se srečamo z okužbami dihal, črevesnimi in kožnimi okužbami, ženskam pa težave velikokrat povzročajo vaginalne okužbe

Kljub raznolikosti bolezni, ki jih povzročajo bakterije, pa je zdravljenje pri vseh precej podobno, in sicer so glavna skupina zdravil za zdravljenje bakterijskih okužb antibiotiki.

Antibiotiki in črevesna mikroflora

Prvi antibiotik, penicilin, je bil odkrit leta 1939. Kmalu zatem so sledili novi antibiotiki, ki so pomenili pravo revolucijo v zdravljenju bakterijskih okužb in medicini nasploh, saj so bili učinkoviti proti mnogim bakterijam in so rešili marsikatero življenje. Vendar imajo antibiotiki tudi svojo slabo stran. Večina antibiotikov ima namreč širok spekter delovanja, kar pomeni, da so učinkoviti ne le proti škodljivim bakterijam, ampak tudi proti koristnim bakterijam črevesne flore. 

Vsako zdravljenje z antibiotikom močno poruši bakterijsko ravnovesje sicer zdravega črevesja, in kljub hitremu izboljšanju počutja po nekaj dneh jemanja antibiotikov, lahko kmalu nastanejo novi zdravstveni problemi.

Pogosto se pojavi driska, ki je prvi znak neravnovesja v prebavilih, lahko pa nastopi tudi šele po 2 ali 3 tednih po zaključenem jemanju antibiotika. Pojavlja se lahko pri do 35 % bolnikov, ki so prejemali antibiotike. Zato je sočasna skrb z izdelki z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami za naše koristne bakterije vedno bolj priporočljiva in je ključna za hitro in uspešno zdravljenje bakterijskih okužb.

​​​​​​Vsakozdravljenje z antibiotikom močno poruši bakterijsko ravnovesje sicer zdravega črevesja.

Kaj so dobre mlečnokislinske bakterije?

Dobre mlečnokislinske bakterije so živi mikroorganizmi, ki, če so zaužiti v zadostni količini, ugodno delujejo na zdravje gostitelja. Najdemo jih v fermentiranih prehrambnih izdelkih, kot sta kefir in jogurt, lahko pa jih kupimo tudi v obliki prehranskih dopolnil. Najbolj znana in ustaljena uporaba izdelkov z dobrimi mlečnokislinkimi bakterijami je ob prebavnih motnjah, kot sta driska ali razdražljivo črevesje.

Raziskanih je bilo že precej sevov, vendar pri zdravljenju prebavnih motenj najpogosteje izpostavljajo bakterije rodu Lactobacillus, predvsem sev Lactobacillus rhamnosus GG, rod Bifidobacterium in glivo Saccharomyces boulardii. Vsak sev ima zase značilno delovanje, zato učinkov posameznih sevov ne moremo posploševati na vse dobre mlečnokislinske bakterije.

Dokazano je, da sočasno jemanje dobrih mlečnokislinskih bakterij s sevom L. rhamnosus GG  ob zdravljenju z antibiotikom zmanjša tveganje za drisko za več kot 60 %!

Pri preprečevanju driske, ki je posledica jemanja antibiotikov, se je v kliničnih preskusih najbolj izkazal sev Lactobacillus rhamnosus GG. V več preskusih so namreč dokazali, da lahko sočasno jemanje dobrih mlečnokislinskih bakterij s sevom L. rhamnosus GG  ob zdravljenju z antibiotikom zmanjša tveganje za drisko za več kot 60 %

Tako lahko z uporabo dobrih mlečnokislinskih bakterij tudi sami pripomoremo k hitrejšemu okrevanju po bakterijski okužbi, predvsem pa se lahko tako izognemo ostalim neželenim učinkom antibiotikov, ki negativno vplivajo na našo črevesno floro in zdravje.

Priporočljivo je, da izdelke z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami jemljemo ob pričetku jemanja antibiotikov, da čimbolj uravnotežimo črevesno mikrobioto

back to top