Kaj so dobre mlečnokislinske bakterije in zakaj jih jemati skupaj z antibiotiki?

Irena Veljković, dr. med.
Dobre mlečnokislinske bakterije so živi mikroorganizmi, ki, če jih jemljemo v primerni količini, lahko ugodno učinkujejo na bolnikovo zdravje. Jemanje dobrih mlečnokislinskih bakterij se najpogosteje priporoča takrat, ko ima oseba težave s prebavo, ima drisko ali razdražljivo črevo.

Bakterijske okužbe

Bakterije se nahajajo povsod okoli nas. Na naši koži in v našem črevesju jih je več kot milijon različnih vrst. Večina bakterij ne povzroča težav in bolezni, bakterije v našem črevesju imajo celo pomembno vlogo pri ohranjanju našega zdravja. Ključnega pomena je, da bakterijske okužbe zdravimo z antibiotiki.

Prebavne težave so pogost neželeni učinek zdravljenja z antibiotiki. Antibiotiki vplivajo na normalno mikrobioto tako, da uničijo tudi koristne bakterije, zaradi česa je možno, da se v prebavilih namnožijo škodljivi organizmi.

Z uporabo dobrih mlečnokislinskih bakterij dopolnimo normalno črevesno mikrobioto in tako preprečimo pretirano razmnoževanje škodljivih bakterij. Najpogostejši neželeni učinek antibiotikov so prebavne težave, ki se kažejo kot driska, napenjanje, slabost in bolečine v trebuhu. Te težave se lahko pojavijo že na začetku jemanja antibiotikov, pa vse do dveh mesecev po zaključenem zdravljenju z antibiotiki. Driska se pojavi pri 5–40 % ljudi, ki jemljejo antibiotike.

Glavni dejavniki tveganja za pojav driske pri jemanju antibiotikov so:

  • uporaba antibiotikov širokega spektra, kot so betalaktamski antibiotiki (s klavulansko kislino ali brez nje), cefalosporini, klindamicin,
  • otroci, mlajši od 6 let, in osebe, starejše od 65 let,
  • osebe, ki so že imele drisko med jemanjem antibiotikov,
  • pri podaljšanem zdravljenju z antibiotiki,
  • pri hospitaliziranih bolnikih.

Driska se pojavi pri 5–40 % ljudi, ki jemljejo antibiotike.

Driska, povezana z uporabo antibiotikov, je najpogostejše in najbolj preučevano stanje, ki določa uporabo dobrih mlečnokislinskih bakterij. Smernice iz leta 2017, ki jih je izdala ameriška organizacija za nalezljive bolezni Infectious Diseases Society of America, priporočajo dobre mlečnokislinske bakterije kot možnost za blaženje simptomov tega stanja. Klinične raziskave kažejo tudi, da je pri bolnikih, ki skupaj z antibiotiki jemljejo tudi dobre mlečnokislinske bakterije, pomembno zmanjšano tveganje za drisko.

Probiotični sev Lactobacillus rhamnosus GG je bil v kliničnih raziskavah dokazano najboljši za preprečevanje driske, ki jo povzročajo antibiotiki. Sočasna uporaba dobrih mlečnokislinskih bakterij, ki vsebujejo sevLactobacillus rhamnosus GG, in antibiotika zmanjšuje tveganje za prebavne težave, drisko in mehko blato za 65 %. Priporočen dnevni odmerek je 109–209 enot CFU.

Probiotični sev Lactobacillus rhamnosus GG ima ugoden učinek tudi na povečanje telesne odpornosti. Z uporabo dobrih mlečnokislinskih bakterij lahko pospešimo okrevanje po bakterijski okužbi, se izognemo neprijetnim prebavnim težavam in povečamo učinkovitost antibiotika.

Priporočljivo je, da z jemanjem dobrih mlečnokislinskih bakterij začnemo že pred zdravljenjem z antibiotiki ter da jih jemljemo še po zaključenem zdravljenju. Pri tem je treba upoštevati, da lahko antibiotik vpliva na delovanje dobrih mlečnokislinskih bakterij, zato je priporočljivo, da jih vzamemo vsaj dve uri pred antibiotikom ali po njem.

Probiotični sev Lactobacillus rhamnosus GG je bil v kliničnih raziskavah dokazano najboljši za preprečevanje driske, ki jo povzročajo antibiotiki

Antibiotiki ne zdravijo virusnih okužb!

Večino prehladov povzročijo virusi, kjer pa antibiotiki nimajo nobenega pozitivnega učinka. Če antibiotika ne uporabljamo pravilno, tj. uporabljamo ga za zdravljenje virusnih okužb, če je zdravljenje prekratko ali odmerek nepravilen, to lahko povzroči, da bakterije razvijejo odpornost na antibiotik in tako uničijo njegovo delovanje. Tako pri naslednji okužbi obstaja tveganje za razvoj bakterijske odpornosti, zdravljenje pa lahko traja dlje in bolezen se pojavi v resnejši obliki.

Pomembno je, da pri jemanju antibiotikov sledimo nasvetom in priporočilom svojega osebnega zdravnika. Antibiotik mora vedno predpisati zdravnik po opravljenem pregledu bolnika. Antibiotik je treba jemati v skladu z navodili za uporabo, v nasprotnem primeru ne bo učinkoval oz. bo celo povzročil neželene učinke. Ko jemljemo antibiotik, je pomembno tudi, da zdravljenja ne prekinemo prehitro, tudi če se že počutimo bolje.

Da preprečite prebavne težave, uporabite klinično preverjene dobre mlečnokislinske bakterije. Na ta način lahko uspešno zaključite zdravljenje in povečate možnosti za popolno okrevanje.

Reference:

  1. Thad Wilkins et al., Probiotics for Gastrointestinal Conditions: A Summary of the Evidence. Am Fam Physician 1,96(3):170-179. 2017
  2. https://nfic.ff.ukim.edu.mk/probiotici-mehanizam-na-dejstvo-indikacii-doziranje-i-bezbednosni-merki-pri-nivna-primena/
  3. www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24280886 I Szajewska et al. Aliment Pharmacol Ther. 2015 Nov; 42(10):1449-57
  4. Vanderhoof et al: Lactobacillus GG in the prevention of antibiotic-associated diarrhea in children. J Pediatr.
Kako do brezplačnega izdelka Waya®?

Kako do brezplačnega izdelka WAYA®?

Na škatlici poiščite srebrno nalepko in jo podrgnite. Obiščite spletno mesto Medis Plus, se registrirajte in vnesite kodo s katero se na vaš račun naložijo metuljčki. Ko ujamete 10 metuljčkov, si lahko izberete en izdelek GRATIS.

Vpis kode
back to top