7 priporočenih ukrepov ob akutni driski

Urša Jarc, mag. farm.
Driska je pogostejše odvajanje (≥ 3-krat na dan) povečane količine tekočega blata z vročino ali bruhanjem oziroma brez, ki se pri otrocih, mlajših od treh let, pojavi do 2-krat na leto. Glavni povzročitelji so virusi (predvsem rota- in norovirusi), bakterije, zdravljenje z antibiotiki, alergije, redkeje pa okužbe s paraziti ali drugo.1
Ukrepi ob driski pri otroku

Ob pravilnem zdravljenju je driska sicer neprijetna, ampak nenevarna bolezen. Lahko pa bruhanje, driska in povišana telesna temperatura ob nezadostnem vnosu tekočin pri dojenčku in otroku hitro povzročijo dehidracijo. Akutna driska je tako pri malčkih pogost vzrok hospitalizacij.1

Kako ukrepati, ko se pojavi driska?

1. Ključno je nadomeščanje tekočin

V skladu s svetovnimi priporočili se svetuje takojšnje nadomeščanje tekočin z oralnimi rehidracijskimi raztopinami (ORR).1, 2 ORR so posebej pripravljeni praški, ki so na voljo v lekarni ter vsebujejo ustrezen delež elektrolitov in glukoze.

Začetno nadomeščanje tekočine

V prvih 4 urah dajte otroku od 0,5 do 1 dl ORR na kg telesne teže. Tekočino ponujajte v rednih intervalih, v manjših količinah, še posebej če otrok bruha (npr. na 5–10 minut nekaj požirkov ali žličk). Po bruhanju počakajte 20–30 minut in nato nadaljujte z ORR. 

Bolni otroci tekočino pogosto zavračajo, zato je pomembno, da ste pri ponujanju tekočine vztrajni! Po začetnem nadomeščanju tekočin lahko otroka dojite ali hranite.

Vzdrževanje ustrezne hidracije in nadomeščanje sprotnih izgub

Dokler se driska in bruhanje ne pričneta umirjati, naj otrok za preprečevanje dehidracije čim več dnevnih potreb tekočine nadomesti z ORR. Po vsakem tekočem odvajanju blata naj prejme še 0,1 dl (10 ml) ORR na kg telesne teže in po vsakem bruhanju 2 ml ORR na kg telesne teže. Če bo vnos tekočine večji, kot so izgube, ponovne dehidracije ne bo.

Rehidracija je najpomembnejši ukrep ob pojavu driske!

2. Posebna dieta ni potrebna

Priporoča se, da nadaljujete z otrokovo običajno prehrano, saj otrok z drisko in bruhanjem izgublja energijo in moč. Pri dojenčkih vedno nadaljujte z dojenjem.

Prva dva dneva driske se svetuje malo lažja prehrana, ki vključuje juhe, kašice z zdrobom, banane, riž s korenčkom, skuhanim v juhi, koščke kuhanega krompirja in piščanca ter kruh. Otroku je treba ponuditi manjše in pogostejše obroke, približno na dve uri, med obroki pa obvezno nadomeščati tekočino z ORR. Po dveh dneh obogatite otrokovo prehrano z lažje prebavljivimi živili z visoko energijsko in prehransko vrednostjo, kot so testenine, koruzni zdrob, razna žita, jajca, sir ter manjše količine masla in visokokakovostnih rastlinskih olj. Cilj je, da otrok uživa običajno uravnoteženo in raznoliko prehrano.

Dieta ob driski pri otroku ni potrebna

3. Nadomeščanje dobrih bakterij v črevesju z dokazano učinkovitimi izdelki 

Evropsko društvo za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) je leta 2014 izdalo priporočila za ukrepanje ob akutni driski, ki poleg takojšnje rehidracije z rehidracijskimi raztopinami priporočajo tudi sočasno uvedbo dokazano učinkovitih izdelov z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami (Lactobacillus rhamnosus GG, Saccharomyces boulardii; A stopnja priporočila). Lactobacillus rhamnosus GG  in S. boulardii dokazano zmanjšujeta trajanje in intenzivnost simptomov akutne driske.

Ob pojavu akutne driske se priporoča jemanje dokazano učinkovitih izdelkov z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami, ki zmanjšujejo trajanje in intenzivnost simptomov.

4. Poskrbite za higieno rok

Izredno pomembno je natančno in pogosto umivanje rok s tekočo vodo in milom, ki traja vsaj 20 sekund. Pri tem otroka nadzorujte, da bo higiena temeljita in da boste odstranili čim več bakterij. Da bo umivanje bolj zabavno, zapojte z otrokom pesmico, da si bo lažje predstavljal, kako dolgo si mora umivati roke. Obvezno si vi in vaš otrok umijte roke po uporabi stranišča, po menjavi pleničk ter pred pripravo hrane in pijače. Če voda in milo nista na dosegu roke, uporabite razkužilo na osnovi alkohola, ki hitro odstrani veliko število bakterij. 

5. Razkuževanje okolice

Poskrbeti moramo tudi za čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki so v stiku z blatom ali se jih pogosto dotikamo. Očistite in vzdržujte čistočo igračk, previjalne mize, kljuk, igralne površine, kuhinje in vseh drugih predmetov, na katere bi okužen otrok lahko prenesel virus ali bakterijo, ki sta najpogosteje vzrok akutne driske pri malčkih. Imejte v mislih, da je ob okužbi z rotavirusom otrok kužen že 1 do 2 dni pred pojavom simptomov.3    

6. Ne v vrtec!

Otrok, ki zboli za drisko, ne sodi v vrtec in mora ostati doma toliko časa, da je en dan brez driske. O pojavu driske obvestite osebje v vrtcu, da se bodo prostori in predvsem igralne površine ob pojavu akutne driske temeljito očistili in razkužili. Rotavirus, pogost povzročitelj akutne driske, je na primer zelo kužen in lahko na površinah ostane še več tednov ali mesecev.

7. Kdaj k zdravniku?

Obisk zdravnika je vedno potreben pri:

  • dojenčkih do 3. meseca starosti
  • hujši osnovni bolezni (npr. sladkorna bolezen, avtoimunska pomanjkljivost ipd.)
  • neustavljivem bruhanju
  • pogostem odvajanju (več kot 8-krat na dan) večjih količin tekočega blata
  • močnih bolečinah v trebuhu
  • znakih zmerne in hude dehidracije (suha usta in jezik, jok z malo ali nič solzami, vdrte oči, malo ali nič urina, vrtoglavica, omotičnost, izguba telesne teže)

Viri: 

  1. Guarino A, Ashkenazi S, Gendrel D, Lo Vecchio A, Shamir R, Szajewska H. European Society for Pediatric Gastroenterology, Hepatology, and Nutrition/European Society for Pediatric Infectious Diseases Evidence-based guidelines for the management of acute gastroenteritis in children in Europe. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2014;59:132-5.
  2. Floch MH. et al. Recommendations for probiotics use – 2015 update. J Clin Gastroenterol.2015;49:S69-73.
  3. Rotaviroza (okužbe z rotavirusi). NIJZ, 2016. Dostopno na www.nijz.si/sl/rotaviroza-okuzbe-z-rotavirusi (13. 10. 2017)
back to top