ANTIBIOTIKI IN PREBAVNE TEŽAVE

Uporaba antibiotikov je potrebna pri zdravljenju številnih bakterijskih okužb. Antibiotiki (ime izvira iz izraza »anti bios« in pomeni »proti življenju«) uničujejo slabe, a tudi naše dobre bakterije. Prebavne težave se lahko pojavijo kar pri vsakem tretjem človeku, ki se zdravi z antibiotikom.

Zaradi uporabe antibiotikov se v naši črevesni mikroflori zmanjša število bakterij zdrave črevesne mikroflore. Prevladovati pričnejo za antibiotike neobčutljive bakterije, ki pa so škodljive in povzročajo prebavne težave.

Antibiotike ločimo glede na širino delovanja na mikrobe na:

  • antibiotike ozkega spektra (ti uničujejo manjše število različnih vrst bakterij)
  • antibiotike širokega spektra (ti uničujejo večje število različnih vrst bakterij)

Najpogosteje se prebavne težave pojavijo pri antibiotikih širokega spektra, ki kot aktivno učinkovino vsebujejo:

  • amoksicilin,
  • amoksicilin in klavulansko kislino,
  • klindamicin
  • ali pri različnih cefalosporinskih antibiotikih.

Ob jemanju antibiotikov se od prvega dne jemanja antibiotika in celotno trajanje zdravljenja z antibiotikom ter vsaj še en teden po prenehanju zdravljenja z antibiotikom svetuje jemanje preizkušenih izdelkov z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami.

Ste vedeli?

Prebavne težave se lahko pojavijo kar pri vsakem tretjem človeku, ki se zdravi z antibiotikom.

Neželeni učinki jemanja antibiotikov

Vsako zdravilo, ne samo antibiotik, ima lahko neželene učinke, ki pa so večinoma blagi in prehodni. Večji ko je spekter delovanja antibiotika, večji je vpliv na črevesno mikrofloro in posledično je večja možnost pojava neugodnih stranskih učinkov. Antibiotiki namreč ne ločijo med slabimi in koristnimi bakterijami, zato lahko porušijo mikrobno ravnovesje v črevesju.

Stranski učinki antibiotikov so prebavne težave, tudi driska

Tako so najpogostejši neželeni učinki pri uporabi antibiotikov večinoma prebavne težave, kot so:

  • driska,
  • bolečine v trebuhu,
  • napihnjenost
  • ter posledično slabša odpornost organizma.

To so večinoma blage do zmerne težave, redko pa se lahko pojavijo zelo hude težave – psevdomembranozni kolitis, ki je posledica povečane pojavnosti bakterije Clostridium difficile.

Če so prebavne težave zmerne do hude, včasih bolniki sami predčasno prenehajo z jemanjem antibiotika, kar zmanjša njihovo učinkovitost in hkrati poveča odpornost bakterij proti antibiotikom. Poškodovana črevesna mikroflora pa lahko povzroči tudi razvoj sindroma razdražljivega črevesja.

Spopadite se s prebavnimi težavami zaradi antibiotikov

Priporoča se sočasno jemanje izdelkov z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami. S tem se zmanjša možnost razvoja odpornosti proti antibiotikom.

Nekaj kratkih napotkov za odmerjanje

Ker so dobre mlečnokislinske bakterije občutljive na antibiotike, je to treba upoštevati pri jemanju. Zato je najbolje med odmerkom antibiotika in izdelka z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami narediti vsaj dveurni razmik.

Probiotiki lajšajo prebavne težave zaradi antibiotikov

Ker antibiotični učinki na mikrofloro lahko trajajo tudi še po prenehanju jemanja antibiotika, je priporočljivo nadaljevati z jemanjem dobrih mlečnokislinskih bakterij vsaj še en teden po koncu antibiotične terapije, še bolje pa dlje.

Viri:

  • Floch et al: Recommendations for probiotics use – 2015 update, Proceedings and Consensus Opinion. J Clin Gastroenterol. 2015; 49:S69-73
  • Guarino et al: European Society for Pediatric Gastroenterology, Hepatology, and Nutrition/ European Society for Pediatric: Infectious Diseases evidence-based guidelines for the management of acute gastroenteritis in children in Europe update 2014. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2014;59:132–152.
  • Guarner et al: World Gastroenterology Organisation Global Guidelines: probiotic and prebiotics. February 2017.
  • Jernberg et al: Long-term impacts of antibiotic exposure on the human intestinal microbiota. Microbiology. 2010 Nov; 156(Pt 11):3216-23.
  • Orel: Intestinal microbiota, probiotics and prebiotics: comprehensive textbook for health professionals. Institute for Probiotics and Functional Foods, Ljubljana, 2014. 146-161.
  • Vanderhoof et al: Lactobacillus GG in the prevention of antibiotic-associated diarrhea in children. J Pediatr. 1999 Nov;135(5):564-8.
back to top